Repertoar & Dama s kamelijami

 

BRONASTI CELJSKI GRB

Za izjemno delo v preteklih letih, za odlično glavno vlogo v predstavi Dama s kamelijami ter kot spodbudo za nadaljnje ustvarjanje Mestni svet Mestne občine Celje MOJCI MAJCEN podeljuje bronasti celjski grb.

GOSPA MOJCA MAJCEN

Za predstavljanje in razvoj plesne kulture v Celju Mojca Majcen je plesalka in balerina, ki se je zapisala plesni umetnosti že kot otrok. Leta 1998 je z odliko končala šolanje na Srednji baletni in glasbeni šoli v Mariboru pod mentorstvom Ika Otrina. V času šolanja je v Slovenskem narodnem gledališču Maribor odplesala več variacij klasičnih baletov. Po zaključenem šolanju je svoje izobraževanje nadaljevala in nadgrajevala doma in v tujini (Budimpešta, St. Petersburg, Škotska, Dunaj in pri skupini Nederland Dance Theatre). Leta 2000 se je s pridružitvijo Plesnemu teatru Igen iz Celja usmerila v modernejše plesne tehnike in njihovo združevanje z gledališčem. Od leta 2009, ko je napredovala v solista Plesnega teatra Igen, je sodelovala v več celovečernih plesnih predstavah ter plesala na številnih plesnih festivalih v tujini.
Kot plesalka in članica Plesnega teatra Igen je prejela številne mednarodne nagrade:
  • prva nagrada na Koreografskih miniaturah leta 2000 v Beogradu
  • druga nagrada in posebna nagrada žirije Dance Platform v Tokiu
  • tretja nagrada Jarmila Jerabkova award v Pragi
  • več zmag na tekmovanju mladih plesalcev OPUS

Mojca Majcen je sodobna balerina z zavidljivo čisto baletno tehniko, neverjetno močjo telesnega izražanja, odlikujeta pa jo tudi velika igralska sposobnost ter močan občutek za glasbo. S svojim plesnim izražanjem osvaja odre in publiko po vsem svetu in promovira celjsko in slovensko kulturo daleč izven naših meja. Mojca Majcen pa svojega talenta ne kaže le na odru, temveč svoje znanje prenaša tudi na mlade plesalce in preko plesnega izražanja spodbuja njihov kreativnost. V preteklih dveh letih je Mojca Majcen kot sokoreografinja in plesalka ustvarila izjemno plesno predstavo Dama s kamelijami, ki je tako pri publiki kot pri kritikih naletela na odličen odziv. S predstavo je gostovala na številnih pomembnejših svetovnih festivalih, na povabilo priznanega plesnega umetnika pa se je leta 2010 predstavila tudi na Beneškem bienalu in se uvrstila v finale mednarodnega tekmovanja na Poljskem.

 

Mojca Majcen sodi brez dvoma med najbolj prepoznavne plesalke iz Celja, njena plesna virtuoznost in strast pa ji bosta pripomogli, da bo v naslednjih letih preplesala še mnogo svetovnih odrov ter še naprej promovirala celjsko in slovensko kulturo.
Za izjemno delo v preteklih letih, za odlično glavno vlogo v predstavi Dama s kamelijami ter kot spodbudo za nadaljnje ustvarjanje Mestni svet Mestne občine Celje MOJCI MAJCEN podeljuje Bronasti celjski grb. Iskrene čestitke od srca, TVOJ IGGY &  IGEN board !

” DAMA S KAMELIJAMI “

” LADY OF THE CAMELLIAS “

  • Gledališče Tartini Piran  1.-6. august 2009
  • Narodni dom Celje  5.-11. november 2009
  • 4. Mednarodno tekmovanje koreografskih umetnosti Sergei Diaghilev, 21. in 22. december 2009 v velikem gledališču mesta LODZ, Poljska. Selektorji in žirija: Vladimir Malakhov (umetniški direktor Staatsballet Berlin, baletni zuperzvezdnik 21.stoletja), Olivier Patey ( solist Opere in baleta Pariz) in Larisa Barykina (umetniška direktorica mednarodnega festivala sodobnih plesnih umetnosti Golden Mask)
  • Haag, Nizozemska 25.-27. november 2009
  • Narodni dom Celje   25.-28. marec 2010
  • Gledališče Tartini Piran   5.-8. maj 2010
  • 13.Teaterfest Sarajevo, 23.-26. maj 2010
  • Beneški plesni bienale, 7. mednarodni festival sodobnega plesa Benetke, Marathon of the unexpected, gledališče Piccolo Arsenale Benetke, 12.06.2010, Selektor: Ismael Ivo
  • “Last minute jazz festival” Bale Vale – Croatia, 3.-4. avgust 2010
  • Gledališče Tartini Piran  5.-10. avgust 2010
  • 18th Quinzena de Dança de Almada- Festival sodobnega plesa in mednarodna koreografska platforma, Portugalska, 16.-28. september 2010
  • Svetovni festival filma – Rabat & Casablanca – Maroko, 24.-30. september 2010
  • FINTDAZ Chille, Mednarodni festival gledališča in plesa, 23.-31. oktober 2010, Čile, Južna Amerika
  • Mednarodni festival in tekmovanje sodobne umetniške koreografije, 24.-29. november 2010, VITEBESK, Belorusija
  • Festival koreodrame, Alexandria, Egipt, 04. – 11. februar 2011
  • Narodni dom Celje  23. – 26. marec 2011
  • 29. april 2011 – SNG Maribor, Ob svetovnem dnevu plesa snemanje predstave za RTS in EPK 2012
  • Los Angeles, Santa Barbara – USA, 14.-27. junij 2011
  • Beijing ballet and choreography world competition – China, 7-18.julij 2011
  • HIGH FEST International Performing Arts Festival 2011, 1- 10 Oktober 2011 in Yerevan, Armenia
  • Gledališče Tartini Piran – 16.-20. avgust 2011
  • In, in, in . . .

VSEBINSKA UTEMELJITEV PROJEKTA »DAMA S KAMELIJAMI«

»Imela je rada cvet-kamelijo. Najrajši na svetu. Bila je zelo lepa in poznal jo je cel Pariz.«

Gledališko plesna predstava oziroma projekt Plesnega teatra IGEN je povzet po Dumasovi drami Dama s kamelijami. Delo (originalu La Dame aux camelias), ki je bilo prvič izdano leta 1848, je izzvalo velik škandal v družbi tistega časa. Zgodba o mladi pariški kurtizani in njeni tragični usodi se vrti okoli razklanosti med družbeno sprejemljivim in narekom srca ter aktualizira nemoč preseganja socialnih razlik in vsebuje kritiko naperjeno proti meščanski družbi.

Plesna predstava – koreodrama Dama s kamelijami je sodobna različica Dumasove drame, ki glede na vsebino romana izpolnjuje  sodobne različice družbe z novodobno visokotehnološko vizualizacijo razpoloženja akterjev predstave. Kot sledi Dumasovi drami, gre za resnične dogodke, ki so v štiridesetih razburjali pariške moraliste in o katerih je v romanu Dama s kamelijami pisal tudi pisatelj Alexandre Dumas mlajši. Glavni lik predstave je Marguerite Gautier, mlada kurtizana, s katero naj bi prijateljeval sam pisatelj, njeno pravo ime naj bi bilo Marie Duplessis. Marie Duplessis je v štiridesetih letih 19. stoletja ‘kraljevala’ v pariškem družabnem življenju. Še ne dvajsetletna, je že kot šivilja pritegnila marsikateri moški pogled, nato pa je postala kurtizana, se naučila pisati in brati ter se celo ukvarjala s književnostjo. Na njenem domu so se med drugim zbirali književniki in tako je srečala tudi svojega novega ljubimca Alexandra Dumasa mlajšega. Zvezo je prekinil, ko se je zadolžil, Marie pa je poslal pismo: “Draga Marie! Nisem dovolj bogat, da bi Vas ljubil, kakor bi Vas rad, niti dovolj reven, da bi bil ljubljen, kakor bi Vi želeli. Pozabiva oba – Vi neko ime, ki Vam mora biti nepomembno, jaz pa srečo, ki mi je postala nemogoča.”

Kljub razpadu zveze je kmalu kazalo, da bo Marie vendar užila pravo in predvsem dolgotrajno srečo. Poročila se je namreč z grofom Perrégauxom, vendar pa so dolga leta življenja v pomanjkanju preveč načela dekletovo zdravje. Grof ji je res plačal enega najboljših zdravnikov tistega časa, vendar pa je Marie Duplessis leta 1847 umrla. Jetika je končala njeno komaj triindvajsetletno življenje. Že leto pozneje je Dumas izdal roman, ki tudi danes velja za njegovo najslavnejše delo. Roman je hitro zaslovel, kljub temu pa se je zapletlo, ko so ga hoteli postaviti na oder. Notranji minister je leta 1851 igro prepovedal zaradi nemoralnosti in šele Dumasov sporazum z vlado je igri odprl pot do občinstva. Drama Dama s kamelijami – Marie je ljubila kamelije, ki v nasprotju z vrtnicami s svojim skoraj neopaznim vonjem niso dražile njenih jetičnih pljuč – je premiero doživela februarja 1852.

Kljub temu, da se je lik rodil skoraj dve stoletji nazaj, je še danes aktualen. Determiniranost družbenih vlog in položajev, družbeno etiketiranje je prikaz omejenosti s katero se srečuje vsaka oblika družbe. Nemoč preseganja socialnih razlik je problem s katerim se srečujemo tudi danes in zaenkrat še nismo našli rešitve kako ga preseči brez žrtev.

 

Dama s kamelijami plesnega teatra Igen, uprizoritev ob trideset letnici življenja na odrih sveta je gledališko plesna upodobitev – koreodrama zgoraj opisanega dela. Ki po svoji zahtevni vsebini in upodobitvi mavric čustev predstavljal velik umetniški zalogaj za vse udeležence projekta. Z zahtevnostjo se poleg dramaturgije, giba, sooča tudi tehnična izvedba projekta. Namreč namen projekta je predstaviti izraz čustev dame v zgrajenem stolpu , intimnem prostoru, katerega del je tudi občinstvo.

Dama

 

Predstava se prične s prihodom publike. Marguerite Gautier alias Dama s kamelijami pričaka občinstvo v gledališki loži, v kateri je Marguerite velikokrat presedela in obenem gledala predstave tistega časa in občinstvo ter iskala primerno situirane moške kot potencialne svoje ljubimce. Obisk gledališča v dobi meščanstva je predstavljal statusni simbol. Marguerite, glavna vloga predstave tako pričaka svoje občinstvo. Občinstvo ali glasovi iz cilindra se sprašujejo: “Kdo je ona? Kdo je ta ženska? Kakšna je? Kaj počne?” Prvo dejanje je v celoti posvečeno Dami-Marguerite Gautier oz. interpretaciji le te, njeni predstavitvi, v kateri odmeva lahkotni utrip salonov in plesnih dvoran ter vse bogate aristokracije, ki se trudi za njeno naklonjenost. Ona pa izbira. Izbira po načelu, da je predvsem denar in samo denar v relaciji iščeš-dobiš tisto sredstvo, ki ustvarja visoko cenjeno pozornost in skrb moških. Drago se prodajaš in že imaš status v družbi. Kruta je do sebe, koketna do javnosti. Lik dame je v prvem delu gibalno osredotočen predvsem na močen, izrazen gib, ki nadvladuje občinstvo in kaže veličino te mlade kurtizane in njen status v družbi. Prvo dejanje predstave počasi prehaja v drugo dejanje, v katerem je prikazana ljubezen do mladega in precej revnega odvetnika Armand Duvalla. Armand ji pokaže bistvo ljubezni in Marguerite se močno zaljubi vanj. Kljub temu, da Marguerite prej ne pozna prave ljubezni, ji Armand pokaže pot do resničnega srca in prave ljubezni. Za ljubezen od srca. Drugo dejanje je nabito s strastnimi emocijami. Ples in igra sta mladostna, impulzivna in ognjevita. Občinstvo predstave v tem delu vidi pravi obraz mlade pariške kurtizane in njeno ranljivost. Predati se ljubezni in duhovnemu bogastvu, pozabiti na preteklo življenje, življenje polno materialnega bogastva in brez prave ljubezni. Marguerite se preda…. In končno užije pravo ljubezen in vso naklonjenost, ki ji tako iskreno izkazuje mlad odvetnik. Ljubezen njenega življenja. Drugo dejanje je veselo, gib je senzualen, drhtajoč, hitrejši kot v prvem dejanju, poln drhtenja… Ljubezen med protagonistoma je prikazana skozi koreografijo, ki se vrši najprej na tleh. Zaljubljena Marguerite se skozi svoj odsev na srebrni foliji, ki je položena po tleh zave svoje ljubezni. Sledi edina koreografija, ki se dogaja izven omejenega prostora, prepojena z nabojem čustev, strasti in emocije. Koreografija in ples nakazujeta na močno ljubezen med Marguerite in Armandom. Drugo dejanje je v celoti posvečeno njuni ljubezni. V tretjem dejanju pa se Marguerite pod prisilo sooči s svojo preteklostjo. Zaradi odkrite ljubezni do svojega Armanda, Marguerite ne dobiva več nobene finančne pomoči od svojih bogatih ljubimcev. Zavoljo ljubezni je pripravljena žrtvovati vso preteklo življenje in zaradi dolgov prodaja svoje imetje. Dokler se v zgodbo ne vplete Armandov oče, kateremu ni povšeči sinova ljubica. Status kurtizane, družbena obrekljivost in etiketiranje očetu predstavljata grožnjo, tako sinu kot celotni družini, zato jo prosi, da zapusti Armanda ter ga s tem reši njegove tragedije, ki bi sledila življenju s kurtizano. Tretje dejanje je usmerjeno v soočanje z družbeno determiniranimi razlagami določenih vlog in je daleč najbolj izpovedno dejanje. Dama kot žrtev meščanske družbe se odpove bistvu njene eksistence, ljubezni. Vrne se v staro življenje bahate kurtizane, na vso moč se trudi ponovno ponotranjiti vlogo in tu se prične tragični konec dame. Njena bolezen je v ekspanziji. Gib je težak, uporabljajo se težke gibalne fraze, ki se ponavljajo in naraščajo v tempu. Zgodi se prehod v četrto dejanje, v katerem je prikazana tragična smrt protagonistke, podkrepljena z dramaturškimi teksti. Dama umre in s tem se zaključi zgodba o ženski, na nek način revolucionarki z veliko filozofijo, velikih globin in modernosti v načinu razmišljanja. Tragična junakinja zaradi svoje izredne plemenitosti umre kot še ena žrtev družbe. In . . .

 

Predstava je razdeljena na štiri dejanja. Dramaturška razporeditev štirih dejanj temelji na osnovi ideje štirih elementov, štirih letnih časov kot iztočnice zgodbe o Marguerite Gautier.

 

– POMLAD ( razkošje kurtizanskega življenja )

– POLETJE ( ljubezen in strast )

– JESEN ( hrepenenje, bolezen, samota )

– ZIMA ( smrt )

16663_1258428548109_1451495214_730887_1700874_n16663_1258428588110_1451495214_730888_3895541_n16663_1258428628111_1451495214_730889_912946_n16663_1258428668112_1451495214_730890_1156400_n