Intervju

SVET24 Maroko 17-10-2013

Žurnal24.si

 

Igor Jelen o svojih prehranjevalnih navadah »Rad se pocrkljam s sladoledom, sadjem ali kozarčkom vina!«

Vsestransko nadarjen koreograf in znan modni navdušenec pravi, da so bili v otroštvu njegova najljubša hrana dunajski zrezki. Kako bi opisali svoje prehranjevalne navade? So se z leti kaj spremenile?

Ker veliko potujem, saj vsako leto poletim v od 20 do 25 držav, sem spremenil tudi prehranjevanje. Rad dlje spim in zajtrkujem med pol deseto in enajsto oziroma dopoldne. Najljubši mi je svež vitaminski napitek, ki zajema deciliter limone, deciliter grenivke in deciliter pomaranče, sledi sadno obogaten jogurt, če pa je lakota še zmeraj huda, še čokoladni francoski rogljiček in kava z mlekom, posuta s cimetom. Pozno popoldne, že skoraj proti večeru, so obvezni juha, solatni krožnik, obogaten z ribo, tunino, puranom in dodatkom obilnih začimb. Zraven popijem kozarec vina ali dobro ohlajene penine. Včasih sem obedoval trikrat na dan, zadnja leta pa opažam, da navadno samo dvakrat na dan. Vmes se rad pocrkljam s sladoledom, sadjem ali kozarčkom vina, ob katerem so obvezne olive, siri in sadje.

Kakšno je vaše mnenje o dietah? Ste katero že preizkusili?

Najslabše je hujšati na hitro in večkrat na leto. Tako se lahko ljudje v svojem življenju znebijo tone hrane, tono in pol pa jo pridobijo. Sem pa privrženec koristne, ločevalne diete, recimo če človek začuti, vidi, da bi bilo to dobro zanj in za videz.

Katera je vaša najljubša jed? Česa ne marate? Katera je bila vaša najljubša hrana v otroštvu?

Obožujem svežo paradižnikovo juho, zelenjavo (predvsem veliko solate), ribe in belo meso ter sočne, lahke slaščice, ne maram pa graha in fižola. V otroštvu so mi bili najljubši dunajski zrezki in pomfri, a tega ne uživam že skoraj deset let – le svojemu fantu včasih na skrivaj ukradem krompirček, vendar v enem letu ne niti za pol kilograma.

Katero jed sami najbolje pripravite? Nam lahko zaupate kakšen kuharski trik ali nasvet?


Kuhajo kuharji. Rad imam dobro in kakovostno pripravljeno hrano. Točno vem, kaj hočem, le da jedi pripravljajo drugi. Sicer pa dobro kuhata moja mama in partner.

Kakšno je vaše mnenje o prehranskih dopolnilih?

Nad njimi nisem navdušen.

Kolikšen je vaš osebni mesečni proračun za hrano?

Glede na to, da se večinoma prehranjujem zunaj, v restavracijah, od 500 do 600 evrov.

Kolikokrat na mesec (v povprečju) se odpravite jest v restavracijo? Nam lahko zaupate, katera je vaša najljubša?

Skoraj vsak dan; na tem prečudovitem planetu jih je veliko. Sicer pa ne maram velikih, hrupnih in smrdečih.

Žurnal24.si Tina Švajger

 

Ambasador plesno-gledališke umetnosti Igor Jelen Iggy je v treh desetletjih, kolikor deluje na odrih sveta, doživel marsikaj. Pred kratkim pa je svojo knjigo zanimivih doživetij dopolnil še s predstavo ‘Dama s kamelijami’ v čilskem zaporu.

V okviru četrtega Svetovnega festivala plesnega teatra Antifaz/Fintdaz 2010 – ki je eden izmed pomembnejših festivalov v Južni Ameriki – je Iggy s koreodramo uspešno zaključil jesenski triptih gostovanj. Predstavi slovenske zasedbe je organizator namenil posebno pozornost, saj jo je izbral za premierno izvedbo v zaporu Alto Hospicio Iquique.

Nepozaben dan umetniškega življenja

‘’Plačilo poleta iz Santiaga do Iquique (Čile), poseben prevoz do zapora, ki leži v ‘puščavi’ med gorami, popis vseh sodelujočih, pregled kostumografije, scenografije, prijazen sprejem direktorja zaporov, služb birokracije in varnosti, prehod prek neštetih varnostnih sistemov in visokih bodečih ograj, določitev osebnih stražarjev, pot po kanalih, mimo celic do betonskega prostora, kjer je bila postavljena črna zavesa, ozvočenje, tribuna za 500–1900 izbranih zapornikov, vaja, generalka, nastop Plesnega teatra IGEN,’’ kot vedno navdušeno razloži Iggy, ponosen, da je s predstavo dobesedno sredi ničesar 500 zapornikom prikazal del plesno-gledališke umetnosti. ‘’Zaporniki so čakali v sosednji kletki na soncu, odšel sem do ograje, se z njimi pogovarjal, nato pa kar sedel med njih na tribuno. Predstavi so namenili velik aplavz, vodstvo zapora pa je našo ekipo po koncu odpeljalo še na ogled celic ter kosilo – seveda v prostore za njihovo osebje.’’ Razvpitemu koreografu in njegovi ekipi so zaporniki v zahvalo podarili kipec iz kamna soli. Tako je kljub 40-urnem potovanju v eno smer prek Brazilije v Čile pozabil na preživeti čas v letalu, saj človek takšno dogodivščino, kot še ob koncu našega pogovora zatrdi Iggy, doživi le enkrat v življenju.

10.11.2010 Domen Mavrič – LEA

Status: razprodan in zaljubljen!

Za ogled intervjuja v izvorni obliki kliknite tukaj.

Celjski koreograf in režiser Igor Jelen praznuje častitljivo 30-letnico življenja na odrih sveta. Lani je navdušil s celovečerno plesno-gledališko predstavo Hiša 22 (premiera v New Yorku in ponovitve v devetih državah), letos pa znova osvaja svetovne odre s koreodramo Dama s kamelijami. Ko ni v svojem Teatru Igen ali v Studiu za ples Celje, sestavlja scenarije za največje gala dogodke v slovenskem prostoru. Iz leta v leto pa v svoj mozaik 200 prepotovanih držav dodaja obiske številnih novih dežel po vsem svetu.

Nova0

»Še vedno velja, da je planet Zemlja moj dom. New York, Pariz, Barcelona, Italija, Dunaj … ni lepšega in ne predstavljam si, da večkrat letno ne bi švignil na vse celine planeta.«

Nova2Več na letalu in v tujini kot doma, a ves čas neumoren. Ko sva se le dan pred njegovim rojstnim dnem srečala v – če povzamem najljubšo frazo našega župana – najlepši prestolnici na svetu (Ljubljana, op .p.), je na vprašanje ‘kako si’ zaupal zadnjo prigodo, ki le še potrdi njegovo dolgoletno predanost delu. »Privoščil sem si oddih v Barceloni, bil sem priča nogometnemu veseljačenju in neverjetni evforiji. Še ves vikend bi moral ostati v Španiji, a sem zaradi oddajanja scenarijev za tri velike prireditve pri nas preklical letalski vozovnici zase ter partnerja, kupil novi in se tri dni prej vrnil domov.

Zjutraj sem začel delati, pisal ves dan, pozno v noč, šel za nekaj ur spat, se zbudil, usedel v avto, odvihral v Piran uredit določene potrebne stvari za avgustovske predstave Dama s kamelijami in zdaj sem tukaj.« (smeh)

LETO 2010: ENAINDVAJSET DRŽAV PA ŠE KAKŠNA VEČ

Po dobri polovici letošnjega leta se Iggy, kot ga kličejo prijatelji, lahko pohvali z obiskom 12 O zaljubljenosti:

»Lahko rečem, da uživam, da noro ljubim svojega mucka in da se mi že dolgo ni zgodilo, da se lahko ponovno zaljubiš večkrat na dan.«

Letos je najprej organiziral januarski modni dogodek Urše Drofenik v Saint Moritzu, svojo zgodbo februarja nadaljeval v Zürichu, Santa Domingu, Amsterdamu, Zagrebu, New Yorku, Parizu, Egiptu, Kanarskih otokih, Sarajevu, Benetkah in Barceloni. V času izida tokratne edicije pa je s svojim teatrom že na festivalu v vročem Maroku, kjer ga bo pot s plesalci in koreodramo Dama s kamelijami vodila vse od Casablance prek Rabata do Marakeša. Seveda se bo tudi letos tam srečal z maroškim kraljem.

Nova1

»Še vedno velja, da je planet Zemlja moj dom. New York, Pariz, Barcelona, Dunaj, Italija … ni lepšega in ne predstavljam si, da vsaj dvakrat na mesec ne bi švignil v tujino. Najlepše od vsega je, da lahko združim poslovne stvari z zasebnimi. Težko bi doživel scenarij, da bi pustil svojega appla doma in brez njega odšel v tujino. Preprosto je to nemogoče. Ko gostujem s teatrom, že imam v mislih ideje in v glavi snujem scenarije za prireditve, ko ustvarjam dogodke, pa so misli usmerjene tudi v teater,« pravi povsem zagorel Iggy, ki seveda ljubi sonce in morje, sploh pozimi, ko jo rad ucvre na dolge peščene plaže, daleč stran od doma. »Gledališko-plesni projekt, koreodrama Dama s kamelijami osvaja odre sveta in je razprodana do konca leta.«

DAMA S KAMELIJAMI POSTAJA USPEŠNICA

Gledališko-plesni projekt je povzet po Dumasovi drami. Delo je bilo prvič izdano daljnega leta 1848 in je v družbi tistega časa izzvalo velik škandal.

»Zgodba o mladi pariški kurtizani in njeni tragični usodi se vrti okoli razklanosti med družbeno sprejemljivim in voljo srca ter aktualizira nemoč preseganja socialnih razlik in vsebuje kritiko, naperjeno proti meščanski družbi. Po svoji zahtevni vsebini je tako zame kot preostale udeležence projekta predstavljala velik umetniški zalogaj. Tudi tehnično je predstava zelo zahtevna, saj je v vso sceno neposredno vključeno tudi občinstvo,« pravi Iggy, ki že komaj pričakuje nove predstave v Gledališču Tartini v Piranu od 5. do 10. avgusta.

Nova5

»Ponosen sem na predstavo in odlično solistko Mojco Majcen, sploh ker smo konec maja na 13. sarajevskem festivalu Teatarfest med umetniki iz 13 držav prepričali mednarodno stroko in prejeli nagrado za najboljši dramaturški koncept. Veseli me tudi to, da sta predstavo nagradila in uvrstila na svetovna festivala Vladimir Malahkov in Ivo Ismael – ravno tako prvič tudi na Beneški biennale, jeseni koreodrama potuje v Čile, Venezuelo, na Portugalsko, Poljsko, v Beograd in Haag, kjer jo bomo prvi in edini uprizorili na haaškem sodišču.«

Kaj bosta ušpičila z Mirom?!

»Lani smo z modnim kreatorjem Mirom Mišljenom zasnovali revijo, ki je šokirala večino navzočih. Unionsko dvorano smo spremenili v pravo malo smetišče drzne naslade, posteljnih vragolij na eni in velike modne zgodbe na drugi strani. Ta projekt si štejem v ponos. Številni že sprašujejo, ali bom tudi letos s kreatorjem pripravil kakšno revijo. Miro ima nore ideje, še boljšo kolekcijo in kar najbolj šteje – upa si! Za zdaj naj ostane le pri tem, da razmišljamo. Če in ko se bo kaj zgodilo, se bo zagotovo vedelo in govorilo.« (smeh)

Nova4

RESNIČNO ZALJUBLJEN

Blondinec je eden tistih, ki ne skrivajo svoje istospolne usmerjenosti. Ne skriva niti svojega partnerja, ki pa se giblje v povsem drugačnih vodah, ki z estrado in javnim družabnim okoljem nimajo povezave.

»In super nama je tako. Zelo veliko potujeva, se druživa, pogovarjava, dopolnjujeva … Lahko rečem, da uživam, imam ga rad in rad ga razvajam, z njim sem preživel sanjskih šest mesecev, včasih se po telefonu pogovarjava tudi po sedem ur na dan.« (smeh)

Do konca leta bomo zaljubljenega Iggyja srečevali tudi kot organizatorja njegovih odličnih gala glamuroznih ter prestižnih družabnih dogodkov. Če boste imeli možnost, pokukajte na katerega izmed njih. Verjemite, všeč vam bo.

26.07.2010 – Revija Nova – DOMEN MAVRIČ


 

Življenje je teater in teater je ples (BELLA DONNA – JUNIJ 2010)

Za ogled intervjuja v izvorni obliki kliknite tukaj.

Ne le, da je svoje življenje posvetil plesu, gib in lepota telesa sta njegova ‘odvisnost’ in prizna, da je v odvisnosti dovoljene tudi nekaj norosti. Njegove predstave so netipične, neevropske, v dimenziji, ki prepleta gledališče s plesom in ples z življenjem …

iggy-1

Pariz, Tokio, New York, Haag, Ankara … Postaje, na katerih so se nizala gostovanja enega najuspešnejših slovenskih koreografov Igorja Jelena-Igyja. Celjski koreograf, scenarist, režiser, organizator in vodja Plesnega teatra Igen je večino časa na letalih, potuje sem ali tja, s festivala na festival. Piko na i je dal ustvarjalec nove plesne dobe, ki jo s studiem za ples širi tudi med otroke že več kot trideset let, z umetniškimi postavitvami oblek na modne brvi. Ustvarjanje modnih dogodkov v njegovem svobodnem in drznem slogu je na slovenski sceni prava svežina, koreografiranje nenavadnih modnih revij pa je postala njegova poslastica. O sladkostih svojega dela pove zgovorni sogovornik več v nadaljevanju, vendar na kratko, mudilo se mu je namreč novim projektom naproti … Kmalu boste izvedeli, kakšnim – redko se namreč zgodi, da se o Igyju ne bi govorilo.

Kaj vam predstavlja ples?

„Tako kot je glasba dar bogov, tako je ples dar angelov. Govorica telesa je univerzalni jezik, ki ne pozna političnih in kakršnih koli drugih meja. Slovenski plesalci potujejo po svetu brez prevajalcev, a kljub temu odlično opravljajo vlogo kulturnih ambasadorjev. Umetnost giba, ‘govorica’ izraza in plesna dinamika včasih povedo več kot reka besed. Sam na svetovnih plesnih odrih brez meja že tri desetletja navdušujem s svojim Plesnim teatrom Igen iz Celja, ki svoj jubilej proslavlja delovno.“

Kdaj in kako se je začela vaša kariera koreografa?

„V vlogi profesionalnega koreografa vršim poslanstvo že petindvajset let. Po sprejemu pri Fidel Castru sem takrat kot najmlajši pridobil statusa in naziv umetnika v državi.“

Kdaj ste ustanovili Studio za ples in kakšno je njegovo poslanstvo?

„V osnovni šoli sem ustanovil svoj Studio za ples Celje, kasneje profesionalno skupino plesalcev, združeno v Plesni Teater Igen, ki ga vodim s statusom umetnika petindvajset let. Danes obiskuje plesni hram 250 ljubiteljev plesne umetnosti, poučuje pa jih 7 profesionalnih plesnih pedagogov.“

Ste prvi, ki je v Sloveniji iz sodobnega plesa naredil spektakel … Je bila ideja le ples približati množici ali ga morda dvigniti na višjo raven?

„Približati se in ljudem dati košček plesno-gledališkega izročila ter jih zastrupiti. Predstave, ki osvajajo odre in festivale po svetu, so del mojega poslanstva. Zadnja leta režiram vse prestižnejše dogodke, povezujem razne zvrsti umetnosti in jih nadgrajujem z modo. Imam odlično tehnično podporo in ekipo sodelavcev z jasno začrtano potjo kreacije in dizajna.“

Kaj bi se moralo zgoditi, da bi bile uresničene vse vaše režiserske in koreografske sanje – imamo v Sloveniji pogoje za vašo domišljijo?

„Prepotoval sem več kot 200 držav, vsako leto jih vsaj 20 znova obiščem. Zaljubljen sem v Pariz, New York, Barcelono … Sanje prenašam iz kontinenta na kontinent in jih delim. Del njih uresničujem tudi doma.“

 

iggy2

 

Plesna umetnost je že zaradi dimenzije izražanja s telesom zelo podobna modni – kako se je rodila vaša ljubezen do mode in njeno predstavljanje publiki?

„Modo imam preprosto rad. Želim jo predstaviti na svoj način skozi spektakel in dramaturgijo zgodbe. Ponosen sem na modne dogodke Lisca, Emporium in Miro Design.“

Lahko izpostavite koga kot vzornika(-co) s svetovne plesne in/ ali modne scene?

„Vzor?! Rad sem zvest samemu sebi, a sledim tudi svetovnim trendom.“

S kom bi želeli v prihodnosti sodelovati?

„Z Lady Gaga in še vedno z Madonno.“

Kaj pripravljate za letošnje poletje in jesen?

„Razpet sem med mnogimi dogodki, gostovanji, festivali in odri po svetu. Nova celovečerna predstava – koreodrama Dama s kamelijami je po izboru svetovnih selektorjev (med njimi je tudi svetovni baletnik Vladimir Malakhov) na poti med Portugalsko, Nizozemsko, Marokom, Venezuelo, Prago, Sarajevom, Beneškim bienalom, Poljsko, Slovenijo … Poleti se bo ponovno za šest dni ustavila v Tartinijevem gledališču v mojem Piranu. Preprosto me ulovite na www.igen.si.“

Samo zate

samo-zate

TV OKNO (januar 2010)

Iggy-TV-Okno

 

Intervju_01_2010

Celoten intervju si lahko ogledate tukaj.

Intervju revija Pilot

Eden od samosvojih norcev

IGOR JELEN – 30 let predan življenju na odrih sveta

Drugačen in nenavaden, vedno dobre volje in nasmejan. Preprost in iskren, z eno besedo bi lahko dejali, da je to On – Iggy. Neuničljiv umetnik, ki je že 30 let predan svojemu poslanstvu, tako v kulturi življenja kot tudi na odrih sveta. Pravi, da je planet Zemlja njegov dom. Tako smo ga ujeli med pripravami na Emo in med režijo velikega dogodka, v mondenem St. Moritzu, kjer je pripravljal nova presenečenja za svetovno elito.

1

Morda se sliši preprosto ali pa tudi ne, kje in kako se je začela zgodba Igen?

»V svetovnem merilu se je skupina začela uveljavljati predvsem po letu 1985. Zgodila se je Kuba, Moskva, nato Madrid in Jalta. Sledila so vabila na različne mednarodne festivale in tekmovanja. Preplesali smo Evropo, Ameriko, Kanado, Severno Afriko, pa dežele nekdanje Sovjetske zveze ter dežele Bližnjega in Daljnega vzhoda. V osnovni šoli me je zanimalo veliko različnih stvari. Želel sem si imeti svojo skupino, šolo, studio in sanje so se mi s trdim delom in odrekanjem uresničile. Letos šola umetniškega sodobnega plesa in baleta praznuje trideset let. Obiskuje jo 250 mladih umetnikov, katere poučuje sedem profesionalnih pedagogov, katere sem umetniški direktor. Da je temu tako je veliko pripomogla pokojna kostumografinja Majda Kolenik, ki je prisluhnila mojim ‘norim’ idejam v osemdesetih in Igen se je pojavil na odrih – tudi vizualno, kot da bi padel z lune. Dovolj velik razlog, da nas je Beograd opazil in poslal na gostovanja in festivale v svet. Po sprejemu leta 1987 pri Fidel Castru sem si pridobil tudi status najmlajšega umetnika v državi. Takrat sem imel komaj 19 let. Danes je plesni teater Igen iz Celja pravi ‘brand-flota’, prepoznavni smo na odrih sveta.«

Za vsakim uspehom stoji zgodba. Zgodba, ki jo piše življenje. Se je življenje Iggyja v vseh teh letih ustvarjanja kaj spreminjalo? Ste morda zoreli kot vino?

»Dovolj velik razlog je, da imaš v življenju začrtanomo svojo smiselno pot, da premaguješ vzpone in padce, da ostaneš sebi zvest in stojiš za dejanji. Zorel in zorim, kot zelo dobro vino (smeh).«

Toda za imenom Igen se ne skriva le Igor Jelen, temveč številni mladi uspešni plesalci ter njihovi mentorji, plesni učitelji? Zdi se, kot da ste vsi skupaj ena velika družina?!

»Studio za ples Celje je za 25. rojstni dan od župana knežjega mesta dobil svojo hišo – prostore. Danes, po petih letih urejevanja in razširitve je velika šola sodobne plesno gledališke umetnosti in baleta srečna. Delujemo resnično kot velika družina, saj se vsi skupaj počutimo kot doma, v veliki stekleni dnevni sobi lepih stvari. Seveda pa vsega skupaj ne bi bilo brez odličnih profesionalnih pedagogov, plesalcev in ekipe sodelavcev. Brez njih bi bilo vse skupaj osamljeno, žalostno in brezsmiselno. Plesalci pa iz skupin kasneje tvorijo otroški, mladinski in profesionalni plesni teater Igen. Veliko se jih je tako ali tako zapisalo v življenje umetnosti, plesu, igri, gledališču in televiziji, mnogi pa so odšli v tujino, kjer prenašajo energijo družine Igen po svetu. Naj še omenim, da sem letos studio prepustil namestnici Evi Jankovič, ob cenjeni pomoči Mojce Majcen in Renate Slapnik, katere so mi že skoraj tri desetletja zveste. Ostali pedagogi so zunanji sodelavci. Hišo ‘nadziram’ dnevno preko mojega prenosnika in se posvečam projektom, dogodkom, odru sveta in marketingu.«

2

Številne svetovne uspešnice, kot so Hiša 22, Aquasphera, Tri.Sestre., Nokturno ritem in na koncu aktualna Dama s kamelijami so le delčki uspehov. Iggy, od kje črpate ideje, da zgodba postane svetovna uspešnica?
»Ples ni zgolj neko gibanje na odru, je veliko več. Je življenje, je smeh in je jok, je vojna in je mir, je ljubezen in sovraštvo, je lakota in blagostanje, lahko je sreča ali nesreča. Publika mora vse to začutiti, predvsem da si prepričan v zgodbo, drugače nismo opravili svojega poslanstva. Biti moraš drugačen! Le tako ti uspe, da imaš svetovno premiero predstave v New Yorku, evropsko v Britaniji, odletiš letno na gostovanja, na svetovne festivale v vsaj deset držav. Skočiš iz Venezuele v Evropo, pa spet v Maroko in nazaj na Nizozemsko, Tokio, Koreo, St.Petersburg, Pariz. Vmes pa režiraš in postavljaš okoli deset dogodkov mesečno v Sloveniji. Hm, življenje je lepo, še posebej, če si zaljubljen v delo katerega opravljaš in ga ne imenuješ ‘služba’.«

Pravijo, da za vas ni praznikov in nedelj ter da ste drugačen, odštekan, predvsem pa zelo opazen in viden. Ste mnenja, da če nekdo ni opazen, ne obstaja?

»Obožujem dan, ki ima 25 ur, teden pa 8 dni. Biti opazen, poseben in drugačen (smeh), nujno! Med tremi vzorniki bi pomislil in v eni sapi rekel: Ja!, JPG, Nurejev, Madonna – vsi so popolni uživači življenja. Posebni, drugačni, samosvoji ‘norci’ v svojem pomenu, žurerji, zaljubljeni v svoje delo in življenje. Znamo živeti sanje sanj, znamo jih uresničiti!«

Z vašimi projekti in predstavami ste prepotovali skoraj vse države sveta. Katera država in predvsem ljudje so na vas naredili največji vtis?

»Pred časom sem prešteval države domovanja na planetu Zemlja, sem Zemljan in svetovljan, Izmed 200 držav, ki sem jih prepotoval, me vedno znova in znova me navdošuje Paris, New York, Barcelona, Šri Lanka, Phuket, Bora Bora, ‘Bella’ Italija …«

Kaj pa naša dežela na sončni strani Alp? Smo Slovenci res prevečkrat zaprti vase in zadržani?

»Pri nas in v svetu so si zgodbice zelo podobne. Problem je v ljudeh, ne v državi, Alpah. Rad sem ‘doma’, recimo 150 dni v letu v Sloveniji. Obožujem moj Piran. Knežje mesto imam preprosto rad. Ljubljana mi je všeč, ker postaja mala prestolnica. V malem je tudi veliko dobrega. O sosedih, Slovencih pa se že dolgo več ne obremenjujem.«

3

Zelo kritični ste do družabnih dogodkov, na katerih ne manjka različnih domačih zvezdnikov, ki to menda sploh niso. Menite, da imamo v Sloveniji prave zvezde? Kaj po vašem mnenju pomeni beseda biti »zvezdnik«?

»Rad pohvalim dobro, a zelo glasno in kritično argumentiram slabo. Vsled temu, se te eni bojijo, a mediji obožujejo iskrenost. Samozvani zvezdniki so si pripravljeni izmisliti zgodbice in jo prodati za vsako ceno, brez cene. Nekateri preprosto niso naredili v življenju skoraj nič, pa za njih ve vsaka frizerka, op. prosim. Lansko leto sem trikrat odklonil sodelovanje v Trenjih, enkrat v Piramidi, pa tudi v Kmetiji. Zame je prava zvezda Madonna!«

Posebej ponosni pa ste na svojo mamo, ki ste jo nedavno izjemno presenetili?

»Preprosto rad razveseljujem, obdarujem, presenečam. Vesel sem, če je ljudem lepo. Mamo Mio, mama mojim umetnicam, družini Igen. Največkrat jo presenetim kar preko noči s potovanji, katera so bogastvo in vrednota, katerih ti nihče ne more vzeti. Ze lep dan ji kupim velik šoper cvetja, parfum, …. Vse hiše, vikendi, avtomobili so ‘passe’ in ‘deja-vue’.«

Glede na to, da Igy nikoli ne miruje, kje se vidite čez naslednjih trideset let? Dom starejših zagotovo ne bo vaša zadnja destinacija?

»Ne bi bil rad star. Razmišljam o trenutku trenutka, za trenutek trenutka. Danes. Zdaj. Velja, se srečava na mojem planetu Igen?!«

Iggy na 70.000 izvodih revije TV okno

“Ples ni zgolj neko gibanje na odru, je veliko vec. Je življenje, je smeh in je jok, je vojna in je mir, ljubezen in sovraštvo, lakota in blagostanje, sreča in nesreča … Publika mora vse to začutiti, drugače nismo opravili svojega poslanstva,” je prepričan Igor Jelen – Iggy . Na svetovnih plesnih odrih brez meja že tri desetletja navdušuje s svojim Plesnim teatrom Igen iz Celja, ki svoj 30. jubilej proslavlja delovno. V svetovnem merilu se je skupina začela uveljavljati predvsem po letu 1985. Zgodili so se Kuba, Moskva, nato Madrid in Jalta, in sledila so vabila na različne mednarodne festivale in tekmovanja. Preplesali so Evropo, Ameriko, Kanado, Severno Afriko, dežele nekdanje Sovjetske zveze ter Bližnjega in Daljnega vzhoda. Igorja Jelena je v osnovni šoli zanimalo veliko stvari. Želel je svojo skupino, šolo, studio in sanje so se s trdim delom in odrekanjem uresničile. Igor Jelen – Iggy je danes iskan režiser, koreograf in organizator zelo odmevnih eventov v državi. Preprosto se je ujel in zastrupil z njimi. Ob vsaki zgodbi se v mozaiku zgodi, rodi nova ideja za novega naročnika. Njegova šola umetniškega sodobnega plesa in baleta praznuje 30 let, obiskuje jo 250 mladih umetnikov, ki jih poučuje sedem profesionalnih pedagogov. Sam je umetniški direktor. Da je tako, je veliko pripomogla pokojna kostumografinja Majda Kolenik , ki je prisluhnila njegovim “norim” idejam in Igen se je pojavil na odrih, tudi vizualno, kot da bi “padel z lune”. Dovolj velik razlog, da je plesalce “veliki” Beograd opazil in poslal v svet. Po sprejemu leta 1987 pri Fidelu Castru si je Igor Jelen pridobil tudi status najmlajšega umetnika v državi. Takrat je imel komaj 19 let.

* Nekateri vas poznamo kar pod imenom Iggy. Kako se vas je pravzaprav prijel ta vzdevek?

“Bila je oddaja E+. Vroč, drzen poletni intervju Barbre Drnač in Iggy gor, Iggy dol … Prijelo se je. Rumeni tisk je pojedel to ime. Tudi meni je zdaj ‘the best’ in hudooo …”

* Sicer pa vam pri slavnem Gaultierju sredi Pariza menda pravijo naš mladi JPG. Po čem sta si podobna s slovitim modnim kreatorjem Jeanom Paulom Gaultierjem?

“Med tremi vzorniki bi pomislil in v eni sapi rekel: … Ja! JPG, Nurejev, Madonna – vsi popolni uživači življenja. Posebni, drugačni, samosvoji … ‘norci v svojem pomenu’, ‘žurerji’, zaljubljeni v svoje delo in življenje. Znamo sanje živeti, jih uresničiti. Večkrat v letu sem v Parizu in v ateljeju JPG. Lani poleti v času bivanja v New Yorku so me prav zaradi te podobnosti klicali, da bi za francoski Telekom posnel reklamo, a me žal ni bilo. Potem so me izbrali za Belinko …” *

Slika1

Slika2Čeprav ste Celjan, si izklop, ki je večkrat združen tudi z delom, radi privoščite v Piranu, kjer imate tudi stanovanje?

“Malo modro kraljestvo. Zgodba ima toliko let, kot moj status. 12 let sem zbiral cekinčke. 13 let vanj iz vseh kontinentov prinašam utrinke. V Piran sem zaljubljen in spoštujem spremembe zadnjega obdobja v biseru slovenskih mest. Že 21 let imam poleti v Piranu tradicionalno plesno kolonijo. Šest let režiram gala dogodek Ex Tempore, sem avtor prestižnih eventov ob odprtju Tartinijevega trga, obzidja … Premierni ciklus novitete, koreodrame Dama s kamelijami .”

* Je pa tudi res, da si enkrat letno privoščite dopust, ki vam ga mnogi zavidajo. V eksotične države.

“Enkrat … Ha, ha … večkrat, velikokrat. Delam, služim, da zapravim – zapravljam. Noro imam rad sonce, vročino, morje, plaže … Najlepše je pozimi skočiti na Karibe, Šri Lanko, Bora Boro …”

* Nekateri menijo, da so uspešni koreografi geji. Vi tega ne skrivate že vrsto let.

“Dobrih deset let nazaj sem svojo usmerjenost medijsko priznal, potem sem delal za Sestre – Eurosong … Biti sam sebi zvest in verjeti, da boš uspel, ne glede na … Spoštujem posluh staršev, plesalcev, naročnikov, prijateljev. Za tisoč odstotkov imam več dela in manj težav, odkar sem povedal in priznal. Mnogih večmilijonskih parad se udeležim po svetu. Pri nas sem za premik gej scene naredil veliko. V svetu je pač vsa zgodba gejevskega življenja zelo organizirana in vzporedno tudi marketinška uspešnica. Geji najbolj trošimo, kupujemo, zapravljamo … Gejevske destinacije, trgovine, potovanja so vsaj 30 odstotkov dražji.”

* Za dobrim konjem se vedno dviga prah. Zato so vas včasih tudi vpletali v zgodbe, da osvajate nepolnoletne fantke …

“Pri nas in v svetu, ko zvedo in vedo, kdo si, bi radi vsi bili tvoji … Pošiljajo sporočilca, potovali bi s teboj, delali bi karkoli … bi se in te razvajali. Da bi jih mediji opazili, so si pripravljeni izmisliti zgodbico in vam jo prodati. Lani sem trikrat odklonil sodelovanje v oddaji Trenja , enkrat v Piramidi, pa tudi v Kmetiji …”

* Kako skrbite za svoje telo?

“Dobrih 20 let enkrat tedensko obvezna masaža in savna. Po 25-urnem delu na dan in osmih dneh v tednu pa počitniceee …”

Simona Brglez

http://www.evroplus.si/znani-in-denar

 

Beli macbook – večni spremljevalec

T_Nova_s

Vroča Maroška avantura

Nova_s

Darila zaokroži z lectovim srčkom

Igor Jelen Iggy. Za nekatere posebnež, za druge velik vzor, za tretje trn v peti. Vsekakor pa plesni koreograf in organizator dogodkov Igor Jelen Iggy življenje zajema z veliko žlico. Gradil je počasi, trdno in vztrajno. Kljub statusu: razprodan svojo življenjsko zgodbo v ameriškem slogu Sky is the Limit (nebo je meja, op. p.) danes le še nadgrajuje.

nova6

Veliko potujete. Bi lahko dejali, da ste bili v zadnjem letu dni več v tujini kot doma?

Rad imam življenje. Moje življenje je povezano z umetnostjo, s kreativo, z glamurjem, modo, užitki in veliko potovanji. Planet Zemlja je moj dom. Kar umrl bi od žalosti, če nekajkrat na leto ne bi skočil v Pariz, New York, Barcelono, čudovito Italijo, Dunaj … pozimi pa na peščene plaže in sonce, ki ga ljubim. Čudovito je, da imam možnost povezovanja posla in zasebnosti, da letno skupaj z gostovanji svojega Plesnega teatra Igen Celje na odrih sveta odpotujem v okoli 20 držav … Vsekakor mi to omogoča 25-letni državni status umetnika. Pravkar sem se vrnil iz sedme države, pred menoj so nove. Te dni se koledarček polni s termini do konca leta, pravkar mu dodajam Ciper, Maroko, Venezuelo, Nizozemsko, Prago, Beograd …

V tujini se večinoma gibljete v visoki družbi. Nazadnje ste bili na sprejemu pri predsedniku države in vlade v Turčiji. Kako jim predstavite našo deželo? Kaj jim najprej zaupate?

Razsežnost svetovnih festivalov mi daje možnost srečanja s predsedniki držav, vlad, ministri, veleposlaniki … Pred leti sem bil pri Fidelu Castru, nato pri kralju Maroka, pred dnevi pa že sedmič pri predsedniku države in vlade v Turčiji, sva že stara znanca. (smeh) Moja zgodba je že več let povezana z ljubeznijo do male čudovite dežele v srcu stare celine, ki ima edina v svojem imenu sporočilo LOVE – ljubezen. Darilo zaokrožim z lectovim srčkom.

V Sloveniji ste poznani kot odličen organizator prireditev. Marsikdo vam očita, da zahtevate previsok honorar. Ste res tako dragi ali gre bolj za zavidanje?

Zgodba o tem je naslednja. Po medijsko odmevnih gostovanjih Plesnega teatra Igen na odrih sveta so jih preprosto tudi ‘oni’ želeli, hoteli, ujeli. Vsi najodmevnejši družabni dogodki so dobili razsežnost drugačnosti, pridih umetnosti, glamurja, lepote, dramaturške zgodbe z dodatkom brezmejne tehnične opreme. Letna produkcija je dosegla številko 150 dogodkov. Ob vsaki zgodbi se v mozaiku zgodi in rodi nova ideja za novega naročnika. Zgodba o uspehu ima seveda tudi svojo ceno. Razsežnost dogodka v cekinih je brezmejna … Nisem poceni, kvaliteta in uspeh se cenita ter imata svojo ceno, kar je prav. Velikokrat novinarji in gostje rečejo: »Če pa Iggy dela, gremo, pridemo in se veselimo dogodka, zgodbe …« Zame je naročnik kralj, spoštujem njegove odločitve, želje, cena vedno ostane poslovna skrivnost.

nova21

Koliko bi po vašem mnenju stal spektakel, ki ga v Sloveniji še ni bilo, in kakšen bi bil ta spektakel?

Recimo, da bi čisto po svoje naredil glamurozno prireditev Miss Slovenije, drugačne in krajše prestižne medijske nagrade, gala Črni Diners, Sejem mode … Če sem delal že za precej evrov, bi spektakel stal milijon, s prisotnostjo svetovnih gostov …

nova1Imate v mislih svoj sanjski projekt? Nam ga zaupate?

Kot je glasba dar bogov, je ples dar angelov. Govorica telesa je univerzalen jezik, ki ne pozna političnih niti kakršnihkoli drugih meja. Slovenski plesalci potujejo po svetu brez prevajalcev, a kljub temu odlično opravljajo vlogo kulturnih ambasadorjev. Projekt ima naslov 30 let življenja na odrih sveta. V svetovnem merilu se je moja skupina začela uveljavljati predvsem po letu 1985. Zgodili so se Kuba, Moskva, nato Madrid in Jalta. Zatem so si sledila vabila na različne mednarodne festivale in tekmovanja. Preplesali so Evropo, Ameriko, Kanado, severno Afriko, dežele nekdanje Sovjetske zveze ter Bližnjega in Daljnega vzhoda. Ob treh desetletjih Plesnega teatra Igen prihaja premiera z naslovom Dama s kamelijami. Gre za novo celovečerno predstavo, ki se v mednarodni koprodukciji pripravlja že pol leta. Evropska predpremiera bo poleti, svetovna premiera za 33 gledalcev
pa jeseni, s ponovitvami. Drugo naj zaenkrat ostane skrivnost.

Kako bi ocenili družabno življenje, če primerjate domovino in tujino? So ljudje na družabnih dogodkih v tujini kaj manj ‘zategnjeni’ kot Slovenci?

Vsaka družba, kultura bivanja in z njo prebivalci imajo svoj način družabnega življenja. Pri nas so ljudje še vedno preveč zaprti, zategnjeni, razen v izjemnih trenutkih – po dobrem dogodku in v manjšem krogu. Komaj pa čakajo na to, da ‘prijatelja’ spravijo v neprijeten položaj.

Pred kratkim so vam prek spletne pošte in komentarjev ponagajali neznanci … Ste to prijavili policiji?

Slovensko ljubosumje gori od zavisti ob zgodbah o uspehu. Žalostno je, da nekateri ne počnejo drugega, kot da se ukvarjajo z drugimi. Takrat ti priskočijo na pomoč res pravi prijatelji. Si pa žalosten in presenečen, ko ugotoviš, da se hoče nekdo okititi s tvojim uspehom, scenarijem, plagiatorstvom, da se neka oseba z več uporabniškimi imeni prijavi na portal in napiše v popoldnevu več deset komentarjev ter sama sebe hvali, da odgovarja sama sebi na predhoden komentar. Zabavno in smešno, dokler ne ugotoviš, da je oseba iz tvojega mesta in del tvojih projektov iz preteklosti.

Kaj menite o ljudeh, ki bi za samopromocijo šli tudi prek trupel?

Dober tek. Naj vam tekne … na kratek rok.

Nam za konec zaupate najnovejše ponudbe in projekte?

Zaradi poslovne etike ne smem našteti več deset dogodkov, ki se bodo zgodili do poletja, a se jih izredno veselim. Veliko bom v tujini. Te dni opravljam fotografiranje za reklamo, vmes bom skočil v svoj Pariz, že ta mesec pa se veselim trenutkov s prijatelji v Piranu.

Maj 2009 – NOVA – Domen Mavrič

 

Čas je za razkritje

Najprej zaupajte sebi

1 Komu ste najprej zaupali, da so vam všeč moški?

Najprej sem pred dvajsetimi leti zaupal sebi. Znan umetnik, dramaturg mi je pisal neskončno dolga, lepa pisma, me povabil na sanjsko večerjo in se je zgodilo.

2 Kako so se na novico odzvali starši?

Odzvali so se z naklonjenostjo, mami je prijateljicam razložila, da ima po novem dva sinova.

3 Ste zaradi svoje spolne usmerjenosti izgubili kaj prijateljev?

Ne, kvečjemu pridobil. Vsi fantje prijateljic so postali še zaupljivejši, obzorja razmišlljanja so se jim razširila.

4 Kaj svetujete tistemu, ki razmišlja, ali bi se razkril ali ne?

Človek naj se sam odloči, in sicer ko začuti, da se ne bo skrival niti pred seboj niti pred drugimi. Vsak naj živi svoje življenje, če ga ne more v domačem okolju, naj se odseli v kako veliko mesto, kjer je gejevsko življenje izredno urejeno. Do svoje usmerjenosti vedno čutite ljubezen in zvestobo, saj je življenje preprosto lepo.

Maj 2009 – Žurnal 24 – Katja Štingl / utrinek iz LJUBEZEN & DRUŽINA

nova3

Vroč poletni intervju

E-plus (A kanal), Barbra Drnač

ZADNJE ČASE RAZPRODAN

intervju1Svetovni umetnik, plesalec, koreograf, stilist, organizator prireditev na najvišjem nivoju, vse to je Igor Jelen IGY, vodja Studia za ples Celje – Plesnega teatra Igen. Je pa tudi večni sanjač, človek močne energije, izreden sogovornik in svetovni popotnik. Ujeti sem ga želela že decembra, a zaman. Zdaj je bil na Djerbi, naslednjič na predstavi ali kakšnem gostovanju, potem na letališču – terminal Rim, pa zopet sprejemi in »eventi«. Pride januar, Igor pa že zopet »v gužvi«. Kljub temu si neko nedeljsko popoldne vzame čas zame, dobiva se na kavi in pogovor steče. Intervju je delno narejen, nadaljevati sva morala prek interneta iz Maroka – hvala bogu za današnjo tehnologijo. Že naslednji dan je namreč na poti – tokrat na križarjenju nekje med Italijo, Španijo, Portugalsko, Madeiro, Kanarskimi otoki in Marokom. Ves čas zelo blizu, a hkrati tudi daleč. Kljub temu, danes je tu! Prebivalec planeta Zemlja – Zemljan, doma povsod po svet – svetovljan, Igy, Igor Jelen – IGEN.

Ste svojevrsten umetnik, kako pa bi se karierno sami opisali?

Vem, kaj hočem in kaj si želim. Neprestano skušam uresničiti sanje sanj, ki jih sanjam, in jih v produkciji uprizarjam na odrih sveta. Zelo rad imam življenje, prijatelje, neskončno rad potujem. Tako sem obiskal 150 držav planeta Zemlja, vsako leto jih ponovno obiščem vsaj kakšnih deset, petnajst, dvajset. Letno si privoščim čudovite počitnice, ogled odličnih predstav ali popijem kavico v Parizu, Londonu, New Yorku in na Dunaju. Dunaj, mesto, v katerega sem se zaljubil, v katerega se zapeljem, kadar le imam čas. Z leti trdega dela sem si privarčeval cekinčke in si pred desetimi leti kupil svoje belo-modro kraljestvo v Piranu. Tam se skrijem pred skoki na odre sveta, 22 let imam status umetnika. Veliko mi pomeni biti drugačen, viden, opažen, odštekan, morda malo poseben.

S čim ste bili zaposleni v zadnjem času?

Komaj smo vas ujeli! Projekti zadnjih treh mesecev?Kljub mojim potovanjem studio vedno neprekinjeno deluje. Predvsem po zaslugi čudovitih pedagogov, ki deset ur dnevno skrbno bdijo nad plesalci. Tako skupaj uresničujemo sanje. V čast pa mi je, da nam zaupajo velika podjetja širom Slovenije, ki se poslužujejo naše produkcije, kjer povezujemo plesalce, igralce, kostumografe ter glasbenike in z dobro tehnično ekipo vsakič pripravimo spektakel. Tako sem zadnje čase razprodan. Zadnji projekti? Zlatarna Celje, Krka Novo Mesto, Gorenje, Extempore Piran, Mestna občina Celje, Mestna občina Ljubjana, Avto aktiv – za BMW in MINI.

Nekje pred desetimi leti ste javno priznali, da ste gej. Vas je spolna usmerjenost kdaj ovirala pri zasebnem ali poklicnem življenju?

Ne, nikoli. Res pa je, da mi je, preden sem to javno povedal, veliko prijateljev svetovalo, naj tega ne storim. Na to nisem nikoli pomislil. Hvala bogu, da delam v svetu umetnikov – tako mi je bilo res dosti lažje. Na začetku se je o tem veliko pisalo, kljub vsemu pa mi večina ni obrnila hrbta. Niso se mi zaprla vrata, kot je večina napovedovala. Zato hvala vsem, od kabineta župana v malem mestu, staršev plesalcev, ki jih je od takrat v porastu, do vrtcev, kjer sem takrat poučeval sedemsto otrok. Vrata za pripravljene »eventov« so se mi od takrat na strežaj odprla.

Kdaj ste bili nazadnje zaljubljeni?

(smeh) Nazadnje? Kaj pa če sem zdaj? (smeh) Za sabo imam najprej dvoletno, nato štiriletno vezo ter za tem enoletno popolnoma drugačno vezo, ki je bila zelo medijsko obarvana. Z lepim mladim fantom, ki je bil skoraj dvajset let mlajši. To je bilo eno čudovito obdobje. Po tem pa sledijo romantični dogodkI. Kot sem Barbari Drnač v enem izmed intervjujev poleti rekel, da je obdobje po štiridesetem letu zelo zanimivo. Ne da si v neki puberteti, ampak fantje se kar »lepijo« na tebe. Prav fino je imeti nekaj svobodnih vez, da imaš veliko dobrih prijateljev, kljub vsemu pa veš, da nekdo nekje čaka na tebe … O, pravkar SMS od dveh zadnjih muckov …

Se vam zdi, da so Celjani s svojo spolno usmerjenostjo dovolj odkriti, odprti, iskreni?

Žal je veliko takšnih, ki svojo spolno usmerjenost prekrivajo. Si ne upajo priznati oziroma se tako odločijo. V tem seveda ni nič slabega, le da ne lažejo sebi in bližnjim.

Da ste homoseksualec torej ni skrivnost. Pa ste kdaj odkrivali tudi čare intimnosti z žensko?

Sem bil zaljubljen in dvakrat pred poroko. Obdobje šestih let. Skoraj bi se poročil v Sloveniji in Španiji. Zdaj na velikem potujočem hotelu¬ – križarjenju takoj povem mačkam: »Sorry, ne se trudit. Sem gej.«

Pa otroci? Si jih želite?

Glede na to, da imam 27 let okoli sebe ves dan otroke, nimam tovrstnih želj. Morda se grdo sliši, a z otroki, mladimi preživim zelo veliko časa in verjetno nimam potrebe po svojih otrocih ravno zato.

Kaj Igor Jelen največkrat počne doma, za zaprtimi vrati?

Doma sem zelo malo. Prosti čas, ki ga imam, zelo rad preživim na potovanjih. Zdaj sem na čudovitem potovanju, ponovno obiskujem šest sredozemskih državah, želim pozdraviti prijatelje in se zabavati. Z mano tokrat potuje prijateljica, ki se potovanja izredno veseli. Noro rad imam sonce in morje, zaljubljen sem vanj. Po vrnitvi imam veliko dela; nato moj Pariz, Nica, London …

Pogosto potujete v družbi prijateljev? Imate katerega izmed njih še posebej radi?

Neizmerno imam rad Tino Gorenjak, ki je pri meni plesala šestnajst let in sva blazna prijatelja na dolgi rok. Božič sva letos skupaj praznovala v krogu najožjih članov v Rimu na čudoviti, nepozabni, veliki večerji, ki bo vsem prisotnim gotovo ostala za vse življenje v prijetnem spominu. Za rojstni dan sem jo povabil na koncert Madonne, obiskala sva VIP in noro uživala. Komaj čakam najinih naslednjih potovanj.

Torej, če bi vas povprašala po prijatelju, na katerega se lahko vedno zanesete, bi bil odgovor Tina Gorenjak?

Tina je absolutno moja velika prijateljica. Drugače imam veliko prijateljev. Med njimi je tudi pianist Igor Seme, s katerim sodelujemo pri mnogih »eventih«, tu je še vedno dragi Luka Mirjan Simšič in Alan Hranitelj. Veliko nas je, ko v trenutku, ko se potrebujemo, pomagamo eden drugemu. To je čudovito.

Kako pa izgledajo vaša potovanja?

Zelo različno. Preskromno bi bilo, da rečem, da nimam rad razvajanja. Če le gre, sem v hotelih s štirimi, petimi ali šestimi zvezdicami, rad živim in uživam življenje, tako so moja potovanja skrbno izbrane destinacije ter streženje in razvajanje. Seveda pa sledijo kakšne zabavne avanturice, skok iz luksuznega hotela v noro nočno življenje, v »shoping« na ulicah svetovne mode do kraljestva v Piranu.

Se bojite rumenega tiska?

Prav mi je, da obstaja direktno rumeno časopisje. Nimam kaj skrivat. Marsikdaj sem krasil naslovnice: »Na novo zaljubljeni Igor« ali pa so me paparaci našli, kako ne nakupujem samo v Parizu, Londonu in New Yorku, ampak tudi v BTC-ju. Pa kaj, so me pač ujeli. Saj nikoli nisem rekel, da tu ne kupujem. Tudi v Zaro si grem z veseljem kdaj kaj iskat, včeraj v Barceloni sem si kupil nekaj norega.

Kakšni ste bili v otroštvu?

Moja mami, ki je neizmerno krasna mama Mia, me je neprestano vzpodbujala. In prav zlata je, saj ima balerine, ki pri meni plešejo dlje časa, zelo rada. Balerine pa njo, saj jo imajo za svojo mamo. Tudi moji fantje, tisti ta zaresni, so za njo njeni »sinovi«. Skupaj smo hodili na potovanja, vedno se je »vklopila« in bila polna življenja, kot da je naših let ali še mlajša. Hočem navezati, da je bilo tudi v otroštvu ravno tako. Velika mera discipline, bontona, lepega vedenja in hkrati ljubezni, neizmerne odprtosti, ne zapiranja poti do sanj in ustvarjanja. Pri trinajstih letih sem tako odprl plesni studio, saj sem že takrat vedel, kaj želim delati, kako želim živeti. In pri tem me je vedno spodbujala.

Je katera izmed plesalk, ki vas spremlja vso pot?

Res je,veliko jih je, ena balerina pa je ves čas ob meni, od prvega dne. Renata danes uči naše plesalce, torej je z mano 27 let, veliko plesalk pa je, ki so v studiu že dvajset let, brez njih bi bilo moje življenje dolgočasno in brez smisla. Mojca. Anka. Eva. Alexi. Danes se spominjam v Maroku nastopa in sprejema pri kralju pred leti …

Vaša pozitivna/negativna lastnost.

Pozitivna je gotovo to, da imam rad ljudi, življenje, da znam sanjati sanje sanj in sprejemati drugačnost. Negativna pa je ta, da se znam na koga hitro »nakuhat« in da lahko ta zamerljivost traja kar nekaj časa.

Kaj pa vas čaka v mesecih, ki prihajajo?

Pripravljamo se na gostovanja. Veliko »eventov« na razlicnih odrih sveta. Nova predstava in ce bo uspelo, bo svetovna premiera poleti v New Yorku in evropska na Škotskem. Veliko dela nas caka. Skocite na www.igen.si in izvedeli boste kdo, kje, kdaj, s kom…

Avenija pod Golovcem, 50.000 izvodov, februar 2007

27 Years of Living on Stages of the World

h-o-u-s-e-22-0081Plesni teater Igen from Celje is one of the oldest dance theatres and dance schools in Slovenia, which has in their rich career performed on national and international stages. In addition, Igen also stands for event management at the highest level. By Helena MarkoIgen’s artistic director, Igor Jelen – Igy, is full of energy, endlessly chatty, hard-working and completely driven by his passion for performance, outspokenly gay and an eternal child and dreamer at heart. He decided the stage was to become his future home at the tender age of 13, when he established his first dance studio. His mother has always been greatly supportive of his artistic endeavours, and at 19 he became the youngest artist with the independent artist status in the country. For Igen’s 25th anniversary, the Mayor of Celje awarded them with space in the Hala Golovec in Celje, where they finally have enough space for their activities.

Igen is a dance theatre and a dance school with 7 pedagogues that educate around 200 dance lovers in various dance techniques. Igy’s enthusiasm is infectious, making some of his dancers and dance pedagogues stay with him for over 20 years. He has himself taught thousands of children in kindergartens and adults at his dance studio. One of his closest friends and a long-time dance collaborator is the known Slovenian starlet Tina Gorenjak. Igy is a keen traveller, who loves to explore the joys life has to offer. With his dance troupe, he has travelled most countries of the world; they have won several national and international dance competitions, and their performances have been recorded by numerous television stations. As ambassadors of the Slovenian culture, they have danced in front of the presidents, ministers and parliaments, the King of Morocco and at numerous prestigious venues and festivals around the world. Their schedule for 2007 is booked until November with performances for adults and children, both in Slovenia and at numerous renowned festivals and theatres in New York, Scotland, Turkey, etc.

Apart from directing hid dance theatre and school, Igy has been keeping himself busy with event management of high-level events for companies like Krka Novo Mesto, Gorenje, Extempore Piran, Ljubljana Town Municipality, Mercedes, Audi, Toyota, BMW, Zlatarne Celje, Celje Town Municipality and many others. Igen’s dancers performed at this year’s Guest Star Award in Nova Gorica. Igy strives to turn promotional events into proper spectacles, with imaginative and extraordinary stage settings and known Slovene musicians, actors and dancers hosting the event. The promoted product is usually presented in a very unusual, creative way, thus even a car promotion turns out to be a glamorous event with lots of glitz and entertainment. He writes the scenarios and manages all the deals for the events himself, in cooperation with his loyal network of artistic friends, which include the renowned theatre costume designer Alan Hranitelj, pianist Igor Seme, Luka Mirjan Simšic and many others.

»Sometimes, dance colleagues tease me that lately I have only been doing car promotion events, that I’m a sell-out and that there is no art in such events. I strongly disagree with this. You see, the events I do are for major, mostly international companies, which can provide me with funds I could not possibly get from doing dance performances at theatres. I like to receive their money, because I have artistic ideas that can only be enacted with a lot of money. In a theatre, I could never afford to execute such ideas. These companies enable me to fulfil and live my artistic dreams, they allow me to express the ideas that I cannot express in a theatre because of the budget limitation. I am a dreamer, I get most of my ideas from dreams and I like to live my dreams, I have this need to create something out of them. So, contrary to what some artists may believe, such events can be very artistic, at least mine are. Of course you need to be a good negotiator so that you persuade the CEO of the company to go for your crazy idea. That is not an easy task, as they see everything through the money lenses. However, big companies think big and when it comes to their promotion, they want to make an impression that will make people wonder about their power and excellence. They want exclusivity, they want luxury, they want the guests of the event to gasp. And I can provide them with just that, at my events people do gasp. But still, once you get the contract, it doesn’t automatically mean that everything will go smooth just the way you like it. You write the script, call up the people to rehearse, have everything nearly ready and then bang! Comes the order that you need to change something in the script because the company doesn’t like it and wants you to change it. This thing could be something you are very proud of, something you consider the highlight of the evening, some little arty or glamorous detail – but no, they want to change it. And what can you do? You need to find a way to incorporate their orders while preserving your vision of the event. It’s not easy, but you must be very flexible in this business, just like in the theatre,” concludes Igy.

SLOVENIA TIMES (MAREC 2007)

ČLOVEK MODRE IN BELE BARVE

intervju2Kdo? Igor Jelen, ki je plesu posvetil svoje življenje. Še vedno zelo mlad umetnik bo letos praznoval kar dve veliki obletnici; petindvajset let življenja na odrih sveta in dvajset let statusa samostojnega umetnika, kar bo na prav poseben način proslavil tudi doma, v sklopu Poletja v knežjem mestu.

Kako? S plesno predstavo, seveda. Poletje bo vroče, pravi Igor, saj ravno ta čas potekajo priprave za celovečerno predstavo Sanje ali 7 X 7, kar pomeni sedem ustvarjalcev za sedemkrat po sedem minut zgodbe, za sedem dni v tednu, torej sedem pripovedovanj, sedem zgodb iz sanj s sedmimi dramaturgi in sedmimi kreacijami sedmih kostumografov … Mamljivo.

Kaj? Vsaka zgodba bi lahko, kot pove Igor Jelen, bila svoj film, a vse bo v enem filmu, v eni pripovedi, skupaj različni žanri glasbe, izraza, plesnega gledališča, sodobnega plesa, baleta, igre … Vsega, kar Igor Jelen združuje v sebi, zmore in zna predstaviti kot le malokdo.

Zakaj? Zaradi vloženega truda in energije, ki ni bila zaman, saj se znanje vedno vrača, in danes Igor uspešno žanje, kar je dolga leta sejal, rezultati pa so vidni v številnih tako komercialnih kot čisto posebnih, izjemnih plesno-gledaliških stvaritvah.

Človek modre in bele barve, kot trdi sam, divje energije in zavidajoče umirjenosti, o sebi pravi, da je Zemljan, svetovljan, a kljub temu človek, ki se rad vrača v gnezdo, kar je še najbolje predstavil v eni svojih predstav Tri.sestre., saj tako kot one kljub večni želji potovati, odhiteti, oditi ostaja v svojem gnezdu, mestu Celju, knežjem mestu, ki ga ima preprosto rad in ga z veseljem predstavlja po vsem svetu že 25 let. Prepotoval je več kot 115 držav, in če jih ne obišče vsaj deset na leto, se počuti bolnega. Kot takrat, ko je bil v vojski v Makedoniji, a je vseeno tudi to mučno izkušnjo, kot se je spominja celjski umetnik, obrnil sebi v prid. Njegova prva večja predstava z naslovom Soba 3-6-6 je bila namreč prelomnica tudi za preostala kulturna središča nekdanje skupne države in je na določen način napovedovala tudi odcepitev Slovenije.

Igor Jelen je v zadnjih desetih letih v programu Plesno gledališče skozi letne čase poučeval več kot 7000 malih plesalcev v celjskih vrtcih, v njegovem Studiu za ples Celje pa si znanje in zabavo lahko poiščejo ljubitelji plesnega gledališča, baleta, sodobne plesne tehnike, jazz baleta in navsezadnje Plesnega teatra Igen …

Koliko? »Lepo jih je gledati. Te mlade ljudi. Povsod so moji plesalci, s katerimi sem še vedno v stiku. Mreža se še vedno širi. Koliko ljudi v 25 letih? Skozi Studio za ples jih je šlo … hm, 100-krat … Pa dve leti sem se vozil v Trst, Koper, Piran … 10.000 ljudi sem že učil. Je kar, ja …«

Samo zate

samo-zate

OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU

Zame je pomen kulture izredno pomemben, spremlja me skozi življenje, v življenju, takorekoč 25 ur dnevno, od vzgoje v otroštvu, katero zahvala velja staršem in babici, okolici v kateri sem bival in odraščal,vrtcu,šoli…,do življenskega spoznanja,da bo moje delo v kulturi, za kulturo. Letos teče petindvajset let od formacije studia za ples celje in plesnega teatra igen celje, ter dvajset let profesionalnega dela,kot koreograf in pedagog z statusom umetnika ministrstva za kulturo rs.

Zavedam se izrednega pomena prisotnosti in vzgoje otrok, kakršno gojimo v studiu. Deset let sem poučeval v vrtcih celja in okolice 7000 malih šolarjev, kateri so me nenehno prepričevali in osveščali o pomembnosti in kreativnosti ,ter veselju in želji po potovanju v svet umetnosti…..na odrih sveta v več kot 40 državah, sem nenehno odkrival , da delo in kreacija,kot jo vzgajamo v studiu in plesnem teatru igen, nista zamanj. Izražanje skozi gib in plesni teater ne pozna ovir.

Všeč mi je,da imamo v kulturno zgodovinskem knežjem mestu svoj prostor, naklonjenost in možnost brezmejnega ustvarjanja,katero z pomočjo čudovitih posameznikov in umetnikov popeljemo na odre sveta. Žal mi je,da v mestu, inštitucija,kot je celjsko gledališče ne sledi svetovnemu trendu,da sta obisk in nezgoščena produkcija težavi omenjene hiše, pogrešam malo alternativno sceno mesta, lutkovno gledališče,katerega bi si otroci zaslužili in več gostovanj kvalitetnih produkcij…

Redno obiskujem prestave v sloveniji in skočim v svetovne operno-baletne-gledališke hiše po svetu,kljub obisku dobrih sto držav,še vedno zelo rad potujem in govorim o našem mestu, ter bivanju kulture v ljudeh… In letos na dan praznika..,v novih,čudovitih prostorih bomo z otroškimi skupinami oblikovali koreografije pustnih mask, mesec dni gostujemo pedagoginjo iz avstralije, katera bo ,ta dan vodila regijske delavnice, ter koreografirala novo predstavo »sanje«…

Menim,da bi ob prazniku, morale vse inštitucije brezplačno odpreti svoja vrata, povabiti ljudi na predstave,razstave,koncerte,dogodke…,saj vendarle brez občinstva in dragočenega aplavza, tudi kulture nebi bilo… Čudovit 8 februar želim meščanom.

OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU

intervju3Zgodba se je začela s starim kovčkom, ki Igorja Jelena spremlja od rojstva do jutri – Srečati Madonno in jo povabiti na kavo!

Dvajset let Studia za ples Celje je bila primerna priložnost za daljši pomenek s človekom, ki je celjski plesni oder postavil in ga razgibal do brezmejnih razsežnosti. Predstave Plesnega teatra Igen, ki so vedno odmevne, ker so svojske, sporočilne, provokativne, razkošne in glamurozne, so v teh dvajsetih letih ponesle glas Celja širom po Sloveniji, na neštetih gostovanjih po širnem svetu pa so Igenove predstave postale prave ambasadorke deželice in mesteca, od koder prihajajo. Kakršne so predstave tega teatra, takšen je pravzaprav Igor Jelen, ustanovitelj Studia za ples v Celju in kreator predstav Plesnega teatra Igen ter v veliki meri tudi plesnega utripa in ritma v mestu, ki se lahko ponaša z izredno bogato in raznoliko plesno dejavnostjo.

Zato se tokrat ne bomo z njim pogovarjali o plesnem teatru, ampak mu bomo postavljali vprašanja, ki bodo razgaljala njegovo osebnost, vsekakor zanimivo, zaznamovano s kreacijami, kot mu jih je ob rojstvu namenila Luna. Igor Jelen je namreč tipičen Rak, a ne le tipičen, lastnosti tega astrološkega znamenja so pri njem skorajda vse po vrsti izražene do meja, ki bi jim lahko rekli tudi skrajnosti, izjemnosti. Ostaja paskrivnost, kateri planet se je vmešal, da je Igorju podaril toliko življenjskeenergije, ki je značilna za najbolj ognjena znamenja.Jubileju pa se le nismo mogli povsem izogniti, zato smo mu v tej zvezi postavili prvo vprašanje:

Jubilej zna biti naporna zadeva. Kako ga boste obeležili?

To smo že storili, s posebno predstavo z naslovom Tri. Sestre. Gre za projekt leta, v katerem je zajeto tisto, kar je zaznamovalo teh naših dvajset let: želje, hrepenenja, ustvarjalni nemir, vzponi in padci, nenehna potovanja in vračanja… vse to je zajeto v tej predstavi, nabiti s simboliko, kot jo je Cehov uporabil in upodobil v svojih Treh sestrah.

ZAZNAMOVAN S KOVČKOM

Simbolika je tudi v starem kovčku, ki se pojavlja v tej vaši zadnji in nekaterih prejšnjih predstavah…

Ta kovček ima zanimivo zgodovino. Med drugo svetovno vojno, ko so Nemci zaplenili vso imetje mojih starih staršev in dedka ubili, je kovček potoval z babico, po rodu Slovenko, in mojo mamico iz Belgije v Slovenijo. Ta kovček je kasneje moja starša spremljal na poročnem potovanju. Prispela sta na Reko, tam pa sem ju presenetil jaz, ko sem se prekmalu rodil. Torej sem začel potovati že s samim rojstvom, potovanja so potem močno zaznamovala moje življenje, tako zasebno kot profesionalno na gostovanjih v Sloveniji in na mnogih koncih zemeljske oble.

Malo je najbrž sveta, ki ga še niste videli. Kje bi Igor Jelen najraje živel, katera dežela ga je toliko očarala, da bi si želel tam živeti?

Bil sem že na vseh kontinentih, v najmanj stotih državah, seveda pa je kar nekaj delov sveta, ki jih še nisem videl, na primer centralne Afrike, japonsko-filipinskega dela Azije, pa Grenlandije, manjka mi tudi še nekaj koščkov v Srednji Ameriki, v Evropi še nisem videl Albanije… Z veseljem bi živel na Cejlonu, kjer sem bil že trikrat. Tam je veliko sonca in morja, ki ju obožujem, občutek imam, da tam živijo srečni ljudje, ki so zelo prijazni, ljudje z eksotičnim temperamentom. Po drugi strani pa mi je všeč tudi umirjena prijaznost, na primer Pariz. Edino Pariz, kjer sem bil že devetkrat, je mesto v Evropi, kjer bi rad živel. Tretja destinacija, ki bi si jo izbral, pa je Sydney, v tem mestu bi živel zdaj, jutri in pojutrišnjem. To je zelo odprto, varno in urejeno mesto, mesto zabave, tam je božanska narava, kjer ne potrebuješ škornjev in nogavic. A bom najbrž kar ostal v Sloveniji in Celju. Ker pa nenehno potujem po svetu, se nimam za Celjana, ampak za Zemljana.

ODŠTEKANA GOSPOSKA IN MADONNA V OBLAKIH

Vse življenje se posvečate plesu. Bi bili lahko še na katerem drugem področju srečni in uspešni?

To drugo je spet povezano s potovanji, s tistim starim kovčkom. Bil bi lahko uspešen turistični delavec… ali pa oblikovalec, recimo modni kreator, vizažist ali pa oblikovalec prostora… Gosposko ulico bi na primer vso pobarval, vsako hišo z drugo barvo, te čudovite in zanimive stare meščanske hiše bi opremil z desetinami različnih vhodnih vrat, jih polepšal z vitraži… tu bi bilo veliko zanimivih lokalčkov… tu bi se vedno kaj posebnega dogajalo, posebnega za posebneže.

Kako sprejemate in doživljate drugačnost? Si kdaj zamišljate, da bi bili ženska?

Obožujem drugačnost, poprečni ljudje mi niso zanimivi, jih je preveč. Spoštujem ljudi, ki svojo drugačnost izražajo na visoki profesionalni ravni, takšni so na primer transvestiti, recimo pri nas ta čas naj bolj razvpita Salome. To so močne osebnosti, ki šele v svojih preobrazbah polno zaživijo, ker so se spremenili v to, kar si želijo biti. Kot takšni postanejo božansko lepi, seveda če tega ne počno zaradi denarja. Zame so ti ljudje zanimivi zato, ker so močno senzibilni, urejeni do popolnosti, te njihove preobrazbe so že skoraj umetnost… ja, morda bi lahko bil tudi ženska.

Katera ženska vas je doslej najbolj očarala?

Takšna je le ena: Madonna. Ona. Samo ona. To je ženska mojih sanj, ker je izredno močna osebnost, velika umetnica… ker je to človek, ki ve, kaj hoče. Z njo bi si želel popiti kavico, delati z njo in biti z njo v postelji.

S kakšnim človekom pa ne bi hoteli imeti opravka?

Ne bi mogel reci konkretno, s kom ne bi želel biti, sodelovati. To so ljudje, ki jih preprosto zacutiš in veš, da niso pravi. Sploh ne morem reci, kaj me pri teh ljudeh odbija To je enako kot je pri srecanjih z ljudmi, pri katerih tudi ne veš, zakaj imaš nekoga v trenutku rad in ga sprejmeš.

Katerim cloveškim vrednotam dajete prednost?

Prijateljstvu in zaupanju. Gradim na sestavljanju domin, ki vodijo k trajnemu prijateljstvu. Je pa tudi veliko kratkotrajnih srecanj z ljudmi, ki ti tudi lahko polepšajo življenje. Ko denimo nekomu nekaj daš, mu narediš drobno uslugo, in zacutiš njegovo hvaležnost. To je to naše vecno dajanje in sprejemanje, ki nas trajno ali trenutno povezuje. Trajno v stikih s prijatelji in sodelavci in trenutno, recimo, ob zakljucku plesne predstave, ko te zadovoljno obcinstvo nagradi z aplavzom in ko se zavedaš, da si tem ljudem nekaj lepega dal, ter upaš, da bodo še prišli.

ITI, UPATI SI, PROVOCIRATI

Kdaj, kje in kako nastajajo vaše zamisli za nove plesne projekte?

V vsakdanjem življenju, ob opazovanju dogodkov in zanimivih ljudi. Vsak zanimiv človek se lahko pojavi v predstavi kot delček v mozaiku te zgradbe. Življenje, ki ga opazujem, je kot film, iz katerega pobiram sličice in jih na svoj način vgrajujem v predstave in postavljam na oder.V teh dveh desetletjih ste doživljali uspehe, a gotovo tudi poraze, padce.

Kako se po padcih pobirate?

Padci so potrebni, so bili in še bodo. Pobiram pa se z novimi udarnimi projekti, če ne gre drugače, grem tudi skozi zaprta vrata in z glavo skozi zid. Na srečo imam ob sebi dobre prijatelje in zveste sodelavce ter zveste plesalce, timske soustvarjalce. Glavno vodilo pri pobiranju mi je vedno vztrajnost in prepričanost v nove cilje.

In sredstva za doseganje profesionalnih ciljev?

Spet vztrajnost, pridnost, garanje petindvajset ur na dan in osem dni v tednu. Sem človek hitrih odločitev, zame je vse dosegljivo, ker nikoli ničesar ne dramatiziram. Uspeh je v: iti, upati si, provocirati.

Kako čutiš in sprejemaš Celje kot mesto kulture, zabave in še česa?

Celje je simpatično in, glede na kulturnozgodovinske posebnosti ter lepote, občudovanja vredno mesto, kjer se dogajata kultura in zabava. Žal pa me njegova »majhnost«, zaprtost, ozkoglednost, ljubosumnost in še kaj motijo in ovirajo pri vsakdanjem delu. Gre za odnos tistih, ki imajo možnosti in moč kreiranja utripa v mestu, na srečo je med njimi tudi nekaj razumevajočih posameznikov. Jaz, ki imam že petnajst let status profesionalnega umetnika in plesni studio ter teater Igen bi si zaslužili več pozornosti glede na ambasadorsko vlogo, ki jo opravljamo v prid mesta in države povsod po svetu, kjer smo nastopali in zastopali Celje in Slovenijo.

AZIL PRI TARTINIJU

Vedno dajete vtis človeka, ki je nenehno v gibanju, ki je poln energije in vedno nasmejanega, prijaznega obraza. Ste sploh kdaj potrti in slabe volje?

Oh, seveda imam tudi slabe trenutke, a se trudim, da jih nikoli ne kažem navzven in da svojo slabo voljo ne prenašam na druge. Zavedam se, da je največ, kar lahko človeku podariš, prijazen pogled, nasmeh, mu s pozitivno notranjo energijo polepšaš dan. Ko pa imam vsega dovolj, ko me zgrabi slaba volja, pa jo mahnem v Piran k prijateljem in v svoje majhno stanovanjce v hiši na robu Tartinijevega trga. Ali pa se v trenutku odločim, da se zapeljem na Dunaj na kavo, na večerjo s prijatelji… V svojem avtomobilu imam veliko različnih cedejev, vsakega za posebno razpoloženjsko stanje, od Madonne, Barbre Streisand, Rickyja Martina do Pavarottija in Rahmaninovega koncerta v c-molu. Glasba mi veliko pomeni v smislu pomirjanja in dvigovanja razpoloženja.

O čem sanjate, ko spite in ko razmišljate o prihodnosti?

Zelo malo spim, a intenzivno sanjam, v sanjah sem na različnih koncih sveta. V sanjah najpogosteje podoživljam trenutke iz življenja ali pa iz sanj napovedujem dogodke, ki se lahko zgodijo. Včasih o kak šnih sanjah kar preveč razmišljam, ko se čez dan ukvarjam z njihovo raz lago. Ko sem buden, pa sanjam o novih projektih, o novih potovanjih in o Madonni… ha-ha.

Kakšna hrana vam je najbolj pri srcu?

Najraje jem ribe in sploh vse, kar živi v morju. K mediteranski hrani pa sodi še veliko zelenjave, tudi sadje imam rad, obožujem pa sladice in predvsem čokolado. Kamor koli grem, najprej poiščem kakšno dobro slaščičarno. Obožujem tudi šampanjec, ki je zame nekaj čarobnega, z njim so povezani posebni trenutki, ko odpreš steklenico in zreš v živahen ples mehurčkov… in v oči kakšne zanimive in temperamentne ženske.

Pa avtomobili in obleka… kakšen je vaš stil oblačenja, katere barve so vam najljubše?

Avtomobil, ki bi me navdušil, bi moral biti hiter, senzibilen, prostoren, z močno zatemnjenimi stekli, ali pa športen, odprt dvosedežnik… recimo kakšen ferrari. A nikoli ne bi vložil denarja v tak drag avtomobil ali zelo drago obleko, ker so mi druge stvari v življenju bolj pomembne, na primer potovanja. Kar se oblačenja tiče, pa želim biti vedno v trendu, a kljub temu ohraniti svoj stil. Sem sodijo tudi modni dodatki, recimo ura, ki jo kot life style zamenjam vsaj dvakrat na leto. Obožujem tudi sončna očala, ki jih redno izgubljam, pa trendovske torbice. Veliko pozornosti namenjam tudi čevljem, ti morajo biti mehki, športni, ročno izdelani. Glede barv pa tole: bilo je obdobje črne, ki mu je sledilo obdobje črno-belih kombinacij, vedno pa ljubim modro barvo v vseh odtenkih in pa modro-belo kombinacijo. V mojem stanovanju v Celju je vse v črno-belem, v stanovanju v Piranu pa vse v modro-belem, tudi tla, posteljnina, keramika, pribor, cvetlični lončki, spominki z vsega sveta… to je moje modro-belo kraljestvo v več kot dvesto let stari hiši, za katerega sem varčeval dolgo vrsto let, da sem si ga naposled lahko privoščil.

V uhlju imate uhan…

Ja, to je diamant, ki je na točno določenem mestu, v diagonali s srcem. V najhujših denarni stiski ga lahko prodam in si ga kasneje spet kupim.

Verjamete v boga?

Verjamem. Tudi v inkarnacije.

intervju4

RAKOVE RANE

Zdi se, da ste res tipičen Rak. Naj to trditev še malo preveriva. Rak je vljuden, viteški, uglajen.

Vsekakor so to tudi moje lastnosti.

Na videz je Rak nastopaški, v globini pa skriva mehko srce.

Tudi to zame drži.

Je vedno zvest svoji podobi.

Ja.

Najslabši je, kadar se boji, da bo izgubil nekaj, kar mu je drago.

O, groza! (se prime za glavo, op. pis.)

Ni skopuški, tudi ni zapravljiv, se ne baha s svojim imetjem, je pravi ekonomist.

Drži. Iz enega tolarja vedno naredim tri.

Vsi Raki naravnost umirajo za tem, da se jih boža ali crklja.

Oh…ja…ja… (globoko vzdihne, op. pis.)

Glede žensk ima Rak zelo visoka merila. Raki se bojijo, da bi se opekli, zato le redkokatera zadosti njihovim kriterijem. Ko žensko izgubi, potrebuje leta, da si zaceli rane.

To zadnje glede ran se je že zgodilo.

Raki so izjemno navezani na matere ali pa so popolnoma odtujeni od njih.

Na mamo sem zelo navezan.

Ko se Rak loti kariere, je vedno v konici najuspešnejših, zlasti na področjih umetnosti; nadarjenosti ima za cel kamion – s prikolico vred.

Vsekakor.

MARJELA AGREŽ, FOTO: Gašper Domjan – petek 13. ob 13h

GAY INTERVJU

Pri petindvajsetih je ugotovil, da je gay. A kot nam je povedal, mu je pot olajšalo dejstvo, da se giblje v svetu umetnikov, kjer je takšna zgodba popolnoma normalna, netuja. Po revoluciji tria Sestre, za katere je koreografiral show za Eurosong, se je zdelo, da je svet istospolno usmerjenih predrl led, morda v slovenski prestolnici, a kot kaža smo Celjani še daleč od tega…

Igor ima za sabo štiriletno zvezo, zadnjih osmih mesecev pa je sveže, noro zaljubljen. “Zgodilo se je v trenutku. Z Andrejem sva se videla na parkirišču in zgodila se je kemija. Nič si nisva rekla. Le naslednji dan sem šel na isto mesto ob istem času in prišel je tudi on. Pogled, bitje srca, zgodilo se je… Takrat sva šla na pijačo,” je povedal Igor Jelen, svetlovni umetnik, koreograf, pedagog, stylist, organizator…, Ki se je v trenutku odločil, da bo pustil preteklost iz zakorakal naprej. “Pripravljen sem bil to narediti vse, ne glede na to, koliko časa bo ta zgodba trajala, a danes po osmih mesecih mu je sanjsko lepo, preživela sta mesec dni nepozabnih počitnic v treh državah, on mu bo ob projektih, če ne preživita dan skupaj, se slišita vsako urico po telefončku… Andrej mi je prinesel čisto-novo energijo”

intervju5

Zadnjih pet let se še vedno ogromno ljudi skriva, lovi po oglasih, parkih in savnah. Zame osebno je žalostno, ker so nekateri Celjani poročeni, se na skrivaj lovijo in želijo sto odstotno diskretnost. To skrivaj pred ženo in otroci, pred sabo…Najbol podlo je, da lažejo samemu sebi,” nam je povedal Igor JELEN, ki ima že dvajset let statusa profesionalnega umetnika, za njim pa je že petiindvajset let življenja na odrih sveta. “V art svetu umetnikov, je podobnih sodelavcev-umetnikov ogromno,” nam je zaupal Igor, ki je prepotoval sto dvajset drža, seveda si ne predstavljam, da ne bi skočil vsako leto v Paris, New York, London…, Vsaj v deset državic letno, na različne kontinente in pravi, da se je v domačem Celju znašel k kontra šoku. Knežje mesto ima preprosto rad, poleg drugega doma v Piranu. “Velika mesta in prestolnice imajo gay geto, v kateren se znajdeš, bivaš, živiš… Na bližnjem Dunaju izdajajo poseben mesecni vodnik s široko vsebino, katera te popelje na zabavo, v savno, plažo…,kamor želiš. Mesta in ljudje to vsrkajo vase. Vsi ljudje se normalno gibljejo po tem prostoru,” nam je razložil Igor. Veliko prestolnic je za svojega župana, z ponosom, izbralo gaya.

In kaj se je zgodilo Igorju, ko je prišel z novico na plan?” Nekaj najožjih prijateljev mi je odsvetovalo, da priznam, a zdelo se mi je neumno skrivati čustva in iskreno-osebnost. A od takrat, ko sem povedal, nisem še nikoli doživel blokade, da bi mi posel za to spodletel, delam vse velike zavidljive slovenske projekte, iz leta v leto več in več… Kljub vsemu imam v plesnem teatru Igen Studia za ples Celje, porast plesalcev,” je razloži celjski umetnik in nadaljeval: “Svobodo govora in izražanja sprejmejo tako starši, otroci, prijatelji, sodelovalci… Tudi v mestu so me sprejeli. V vseh teh letih sem učil več kot deset tisoč otrok in tudi v vrtcih mi niso zaprli vrat.”

intervju6Z Andrejem sta se odločila, da novico povesta tudi Andrejevim domačim, na slovenskih dogodkih ju spremlja medij… “Andrej še vedno živi doma in pričakovala sva, da bo vse narobe in da se ne bo mogel več vrniti domov. Izkazalo se je, da so naju zelo lepo sprejeli. Domači se niso popolnoma nič spremenili. Mogoče ga imajo še rajši in ne zapirajo mu poti svobode.”je povedal Igor. Prijatelji naju spoštujejo in imajo radi. Zavidljivi so veliki ljubezni.

Na žalost pa sta Igor in Andrej glede na naše izkušnje edini par, ki sta bila o tem pripravljena javno spregovoriti. Smo Celjani res še vedno tako zaprti? Igorja in Andreja smo sprejeli, zakaj bi bilo pri drugih drugače? Prekratko je življenje, da ne bi smeli izražati ljubezni, kajti življenje je lepo. Živeti vsak trenutek, kot, da je zadnji.

Pravkar sprejeti zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti dovoljuje, da homoseksualna partnerja tudi formalnopravno sklenejo zvezo. Sicer odpravlja brezpravni položaj istospolnih parov, ne omogoča pa statusa svojca, kar med drugim pomeni, da partner ni zakoniti dedič človeku, s katerim je vse življenje živel, ali se v primeru, da izgubi službo, po partnerju ne more zdravstveno zavarovati. A Igor nam je povedal, da s tem ni toliko obremenjen. “Če želim v oporoki svojemu Andreju kaj podariti in zapustiti, bo dobil, zato ne vidim ovire. Normalno bi bilo, da bi to sprejeli, a osebno živim tako svobodno, da ne vidim, da bi se mi moralo z zakonom kaj spremeniti.”

Življenje je lepo

Skoraj da ne mine večji družabni dogodek, kjer ne bi imel vsaj prstov vmes, režiraš in koreografiraš pa tudi ogromno prestižnih dogodkov. Kako ti je vse to uspelo in kakšen je pravi recept za uspeh? Sploh imaš kakšno konkurenco?

RECEPT, mmmm, smeh, zamišljen…

DELO, dokazovanja, 29 let življenja na odrih sveta, od tega 23 let z statusom profesionalnega umetnika Ministrstva za kulturo RS. Biti vztrajen, deleven, imeti svoje delo rad, biti zaljubljen vanj. Delo ni služba, je ljubezen in obratno. Konkurenca je, a izberejo najboljše. Drugačne. Posebne… Ravno tako, kot ostali oddam scenarij, vsebinsko obrazložitev dramaturškega loka vsebine. Največkrat me cenjeni naročnik pokliče in želi mene, mojo zgodbo in režijo.

Meni je lepo, ter v veliko veselje, da za unikaten dogodek-event pripravim zgodbo in povežem veliko raznih umetnikov, ustvarjalcev, estradnikov, kreativo tehnike…in jih na svež način uporabim, vključim v mozaik eventa… Recept…. , ha, ha…, pri 13 letih odpreti svoj Studio za ples in ustanoviti Plesni teater IGEN (IGor jelEN), vztrajati in biti prodoren, si upati. . . Preprosto vztrajati. Tri desetletja !!!

Pogosto si tudi snovalec naših največjih modnih revij in ko izbiraš manekenke si bojda precej zahteven. Kaj te običajno najbolj (z)moti pri modelih?

Pravkar sem pri izboru ekip, modelov za 15 različnih modnih dogodkov v Oktobru. Zaključil sem dramaturški sestanek za predstavo Billie Holiday, katere premiera bo novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ustavil sem se v Mb na razgovoru za dodatek pri Borštnikovem srečanju z IGEN&Piaf projektom… Sem že na Dunaju. Končno imam trenutek zase in zate.

Oprosti, ker si na intervju čakala dober mesec dni. Oprosti, res ni lepo od mene.

V septembru in oktobru sem med 40 eventi, dogodki, predstavami, gostovanji…. in … September me je zapeljal v brez-čas časa. Razlog – rezultat, da sem skozi poletje oddajal scenarije za evente do konca leta, ter že za naslednje leto do jeseni 2009. Zdaj sem si z velikim veseljem, vzel čas, na Dunaju, ob kavici in Saher torti v Saher hotelu, ostenem več dni, razlog – koncert Madonne.

Torej moda-modeli. Neskončno se veselim Gala modnega dogodka leta, 23.10., LISCA, letos popolnoma v drugačni barvi, niti, pod ključem črno belega sveta… Manekenke, jaaa, čim več iz tujine. Med slovenkami mi je še vedno top Iris Mulej.

Omenjeni dogodek je izredno zahteven, saj perilo in ONA, ONA je LISCA, zahteva in si absolutno zasluži, ob svoji genialno začrtani jasni poti…,nepozaben večer, lepa telesa, drugačnost…
Ne vidim problem v lepih telesih, a prav ta, bi morala imeti in nimajo zadnjičnih mišic. Razlog je, da se ob hoji po modni pisti v visokih petah, žal , jaz imenujem puding, panacotta…, oprostite prosim, trese… in veselo pišejo o… Torej punce v fitnes za zadnjične mišice !

Glede na to, da sem zadnji dve leti hišni sodelavec modnih eventov za največjo hišo mode v SLOVENIJI, se zelo veselim oktoberskega dogodka ŠPANSKE MODE. Dramaturgija je posebna, drugačna, gledališka, črno-rdeč svet z glasbo, strastjo, energijo, baletom in njimi. Oni bodo zvezde večera… Presenečenje ostaja skrivnost. zredno rad sodelujem v hiši Emporium in z mojo Nino Vipotnik – desno roko. Brez nje ne bi bilo uspeha pri KENZU, CHANTELL-u… v Emporiumu !

Če bi imel na razpolago še več od veliko cekinčkov, bi modele uvozil iz Milana,Pariza, New Yorka, Južne Afrike, Tokia…

Kakšno je sicer tvoje mnenje o družabnih zadevah, ki se odvijajo pri nas. So na nivoju (morda kateri dogodek je najbolj zaznamoval zadnji čas) in ali misliš, da pri nas sploh imamo kakšno pravo zvezdo. Če ja, katero?

Družabni dogodki zadnja leta dobivajo podobo, drugačnost, osebnost. Velikokrat so kar nekaj. Nepotrebni. Oprostite, boljše, da jih ne bi bilo. Jih tudi ne obiščem. Moti me, da na vip-vip, 2x podčrtan vip vedno vabijo nekakšnih 3456543456 missic, Barovce, vremenarje, … Kdo pa so ??!!!??? HALLO. Napoveduješ vreme in si zvezda rdeče preproge. Ja super. Manj pa ni !!! Miss sosede, hmelja, klobas in si TOP MODEL VEČERA… Hudooo.

Pred tvojim imenom in priimkom v večini člankov zasledimo besedo razvpiti (razvpiti celjski koreograf). Čemu pripisuješ to pogosto navedbo?

Drugačen.Doseben. Nenavaden, vedno dobre volje, nasmejan… Iskren do sodelavcev. Plačnik in ne dolžnik. V roku 1-8 dni !!! Ker sem si upal. Si upam. Ker imam svoj www.igen.si Obožujem nevošljivost slovenčkov. Ker sem deset let nazaj povedal…, saj vsi veste kaj… Ker me je tako prva opisala, meni zelo draga in ljuba, že 30 let, prijateljica Barbra Drnač… Ker vedo, da za uspehom stoji zgodba. Da nisem samo celjan-zemljan, ampak svetovljan. Prepotoval sem 180 držav, veliko njih mnogokrat… Ambasador slovenske kulture v 60 državah. Ker… Pač zato.

Štirinajst dni si si privoščil potepanje po tebi tako ljubem New Yorku. Kaj ti New York pravzaprav pomeni v življenju?

MOJE mesto NYC. Down town. Mesto kultur in prebivalcev planeta ZEMLJA. Vsako leto ga zares nujno in obvezno obiščem. Včasih večkrat. Zdi se mi, da je brezmejen. Ima energijo in utrip svetovljanstva. Toliko stvari za videti, doživeti, srečati, se imati noroooo…. Yess. NYC.

Ogledal si si premiero baleta Dama s kamelijami v slavni pariški operi. Menda pa naj bi Damo s kamelijami pripravljal tudi sam, za svoj PLESNI TEATER IGEN. Kako je torej s tem?

Sva že v Evropi. Tukaj je meni najdražje mesto – Paris. Rečem si…, 3 x nujno, 5 x zaželjeno, več je pa prestigge v letu… Letos sem bil že na dveh premierah baleta v Parizu. Meni osebno je Pariška baletna hiša – NAJ na svetu, kjer plesalci delajo 366 dni . . . Živijo in plešejo življenje. Kamelijo sem si pogledal, ker razmišljam postavljati čisto drugačno, stran od klasičnega repertuarja, moderno, nenavadno DAMO in jo zapreti v porcelanasto, plexi škatljico… Premiera 2009. Ona bo…

Še vedno je na odrih sveta lanskoletna celovečerna predstava PLESNEGA TEATRA IGEN CELJE, HIŠA 22, po New Yorki svetovni premieri, Britanski Evropski je predstava potovala v deset držav.
HIŠA PLESA, STUDIO ZA PLES CELJE, deluje z osmimi pedagogi, povezuje več kot 200 ljubiteljev plesne umetnosti…
Tam sem umetniški direktor, ter ob pomoči moje izredne ekipe, vsak dan po 10 ur odpira vrata prepolnim skupinam-ljubiteljem plesne umetnosti. Nadziram preko maila in telefona. Tudi osebno se pojavim, kadar utegnem. Poskrbim, da je vse urejeno, da so pogoji dela odlični, da … Za 25 rojstni dan, smo od župana mesta dobili svoj prostor nad glavo. Ga uredili, dogradili, adaptirali. Plesalci imajo lep dom za kreacijo in šolanje.

Videl si tudi atelje slovitega modnega kreatorja Jeana Paula Gaultiera in pokukal v njegovo kolekcijo za jesen in zimo 2009. Ali lahko malce izdaš za kakšno kolekcijo gre?

Meni zelo ljub in drag. Komaj čakam, da pridem spet čez mesec dni, saj je bilo v juliju šele nekaj kolekcij za JESEN in ZIMO 2009. Poseben in drugačen, kot mu pristoji in vedno samo svoj.
Tokrat v črni in beli, rjavi in… Zadnji koncert Madonne, sem bil v Parizu, danes na bližnjem Dunaju.

Konec avgusta si v Piranu organiziral že dvajseto plesno kolonijo, plesni tečaj za nadebudne plesalce in plesalke, ki pa je, že razprodan. Ali Slovenci postajajo vedno večji ljubitelji plesa in kdo ali kaj je najbolj zaslužen k temu, da zanimanje za ples med Slovenci narašča?

20 let plesne kolonije Piran. Bilo je odlično in razprodano. Piran je moj 3 slovenski dom. CE-LJ-PIRAN. Pripravljal sem veliki opening Tartinijeva trga, Ex Tempore, zdaj že razmišljam o visečih plesnih telesih vodnega sveta v okviru odprtja Akvarija… Pa Gala event za Slovenia Times v novem Palace – Kempinski hotelu. Zanimanje za ples izredno narašča zadnih deset let.

Nekje sem prebrala naslednje: » Ima pa Igor Jelen eno od zanimivih ročnih pomanjkljivosti, in sicer si ne zna zavezati vezalk in to namesto njega počnejo drugi. Še najraje pa si kupuje obutev brez motečih štrikov. « Drži?

Drži. Odkrila za medi moja B.D.

Baletnika Nurejeva obožuješ enako strastno kot pevko Madonno ali pa lepe obleke in potovanja, letos pa si si kupil tudi fotomonografijo slavnega baletnika. Kaj te pri teh ljudeh in stvareh tako navdušuje?

So popolni, drugačni, nori na svoj poklic-delo in ga opravljajo, so ga opravljali 1000%. Koncert Maddone pred dvemi leti v Parizu je bil genialen. Dunajski, danes fantastičen. Ona je oseba, katera ve…, KAKO, KDAJ, KAJ, ZA KOGA… Njuna energija in popolnost. Profesionalnost. Genialnost !!!

In kam letiš ?

Vračam se iz Dunaja v Slovenijo, oktober bi moral imeti vsaj 55 dni. Veliko dogodkov, dela, priprav, vaj, eventov me čakaaaa… Naslednji teden skočim v Barcelono, potem ponovno v Paris… Se srečava v Lj., na terminalu, v zraku ali pa v Piranu…

ŽIVLJENJE JE LEPO !!!

Dunaj, September 24. 2008 ,Tjaša Platovšek

Pred ogledalom: IGOR JELEN

h-o-u-s-e-22-007STRAH PRED ANDROGENOSTJO JE GROZEN IN NEUMEN STRAH!

Že 27 let je umetniški vodja Hiše plesa-Kud Studia za ples Celje. To poletje je imel svetovno premiero s predstavo Plesnega teatra Igen, z naslovom Hiša 22 v New Yorku, sledil je nastop na slovitem škotskem festivalu v Veliki Britaniji… Igor Jelen. Umetnik, koreograf, režiser, stilist…in velik ljubitelj morja, eksotičnih potovanj, vsega lepega, kar nas obdaja, tudi mode. Spontan, provokativen, iskren – tudi pred Ogledalom Nedeljca.

Moški princip in ženski princip gledanja lastne podobe v ogledalu? Od kod po vašem stereotipi, da je manj v glavi, če je več na glavi oziroma v cunjicah?

»Lastna zrcalna podoba je delni izraz sebe. Vendar notranjost ostane tam, za njega-njo. Cunjice so dodatek – za stiliranje osebnosti. Svojo podobo uredim vsak dan drugače, glede na počutje in dogodek-projekt, ki je pred menoj. Kombinacija modnih znamk, svojega osebnega stila, dragih in manj dragih oblačil, vendar kvalitetnih, nesintetičnih. Noro obožujem dodatke, prstane, torbe, ure. Pa parfum! Nikoli ga nimam preveč, vsaj 100 ml na mesec ga porabim!«

Kakšne plesalke najraje izbirate za vaše odmevnejše projekte in kakšen tip moderne ženske je »vaš«?

»Vse, ki imajo poleg tehničnega znanja ogromno energije, osebnosti, izražanja, plesno gledališke dramaturgije v sebi. Ki so lahko na odru brez zadržkov oni ali one v preobrazbi.«

Pa moški –raje nežna androgenost ali »kosmata« možatost?

»Raje moška androgenost. Vendar ne tetkast, temveč energičen, šarmanten, zanimiv, lahko bi rekli tudi lep, čeprav je vsak človek po svoje lep. Moški Gay in Moški – Moški.«

Zakaj na splošno toliko tarnanja okrog vizualne podobe – je estetska kirurgija pri nas res takšen bav bav, ker je zanjo še vedno premalo denarja ali bolj v privzgojeni filozofiji: »Kar Bog da, najlepše da..« čeprav nam to sploh ni všeč?

»Joj, grozno. Kot imamo čevljarja in mehanika, imamo in potrebujemo estetskega kirurga. Tako kot popravimo avto, je treba popravit naš izgled, za lepšo (samo)podobo. Če posameznik začuti, da bi ga drugačen videz osrečil, da bi s svojo pridobljeno samozavestjo osrečil tudi druge, naj to stori nemudoma! Dolžni smo uresničevati svoje želje, sanje!«

Vaš stil ni tarnanje, temveč »akcija.« Ko vidite v »pogovoru« s svojim ogledalom kaj, kar vam ni všeč,je vaša prva pot v…?

»Res, moj stil je akcija, tudi v delovnih projektih, trenutno jih oddajam več deset. Pri meni mi ni všeč, no…ves čas bi rad imel še bolj zagorelo polt, ha, ha…«

Kaj pa nega – kreme, pomade za lase, korekcije z dekorativno kozmetiko – ste z njimi »na ti«?

»Seveda, nujno, vsak dan. Pa, če je le mogoče, vsaj enkrat na teden masaža, savna, solarij.«

»Staranje, gravitacija, pešanje psihofizičnih moči ..zakaj je pri nas toliko zapuščenih ljudi v smislu prenajedanja, lenarjenja, apatije, in posledično debelosti, bolezni, depresije?Zakaj je veliko neestetsko oblečenih ljudi – kavbojke, trenirke, razvlečene majice, ki na ogled postavljajo pnevmatike okrog pasu?

»Joj, zaradi tega mi je res grozno hudo, ljudje v večini tako malo dajo na svojo zunanjost. Meni se zdi noro lepo, da je Ona in seveda On, sploh zato, ker sem gay, urejen, ima svoj stil, prepoznaven, zapeljiv vonj. Prav rad bi v sebi, v svoji glavi uredil, da bi zanemarjene oziroma debele ljudi bolje sprejemal. Saj jih imam rad, seveda, vendar mi je tako žal, ker nosijo s sabo naokoli te pnevmatike, ki me res ne privlačijo. Sam zelo pazim, svojim letom primerno seveda, na kalorije, kvalitetno prehrano, na videz.«

Kje po vašem iskati – če sploh rešitev za ta pojav in dvig nivoja kulture oblačenja na slovenskem?

»Veliko govoriti o kulturi oblačenja, veliko pisati o tem, vendar ne obrekovati, temveč dajati nasvete, pomagati! Obožujem Francoze in Italijane, ker uživajo življenje, so radi urejeni, moda jim veliko pomeni. Francozi menda porabijo za parfume in kozmetiko več denarja, kot vse države EU skupaj!«

Zakaj se ne le hetero, temveč tudi homoseksualno usmerjeni moški bojijo rožnate barve in androgenih vzdušij v oblačenju? Zakaj se na slovenskem fantje in moški nasploh krčevito otepajo priznanja svoje spolne usmerjenosti oziroma jo celo bolj ali manj uspešno skrivajo?

»Zato, ker se bojijo sosedov, lažejo sebi in drugim, svojim partnerkam, staršem, otrokom. Poznam vedno več omenjenih prikritih gayev. Veliko jih je na videz vzorno poročenih, pa se pogosto zabavajo z moškimi, lovijo fante preko spleta, oglasov…Sam tega ne počnem, ker se mi zdi podlo. Zakaj ni vsak zvest samemu sebi in ljudem okoli njega? Jaz sem se pred osmimi leti odločil in v medijih javno spregovoril o svoji usmerjenosti. Od takrat imam za 1000 % več dela, velikih projektov, sklenil sem izjemna prijateljstva z moškimi in ženskami. Ja, strah pred androgenostjo je grozen in neumen strah!«

Deset besed, deset pojmov oziroma vizualnih radosti, ki vam lepšajo življenje in pogled v ogledalo?

Nasmejanost, zapeljiv pogled, dišeč vonj, dober videz, barvno usklajeno oblačilo, modni dodatek, nakit, prstani, križ okrog vratu, diamant na zobu…
In moje ogledalo mi pomežikne ter reče – lep dan in sexi noč ti želim – ker ljubiš življenje, ga živiš in uresničuješ sanje svojih sanj!«

VLASTA CAH ŽEROVNIK

Drugačen. Poseben. Viden. Odštekan. On. IGEN – Igy

h-o-u-s-e-22-006“Če bi začel naštevati, kaj vse se mi je zgodilo v zadnjem letu in kaj vse smo naredili, bi ljudje rekli, da sem si najmanj 70 odstotkov vsega izmislil.” – “Gospodična, ful ste seksi, huda bejba, ampak nič ne bo. Sem gej.”

Njegovo življenje so odri sveta. Na njih so se v sedemindvajsetih letih ustvarjanja zvrstile neštete produkcije, predstave, koreografije, režije in organizacije vseh večjih eventov zadnjih let v slovenskem prostoru. Njegov “booking” je resnično natrpan. Lani, po svetovni premieri njegove uspešnice HIŠA 22 se mu je prvič v življenju zgodilo, da je bil “razprodan” pol leta v naprej.
Da dela “osem dni v tednu in 25 ur na dan”, je zanj že nekaj običajnega in zdi se, da svetovni umetnik, plesalec, koreograf, stilist, vodja Studia za ples Celje – Plesnega teatra Igen ter človek z izjemno energijo, večnim in nalezljivim nasmehom uživa prav v vsem, kar počne in kar ga obdaja. Njegovo potovanje je okno v svet, njegova želja je odnos do sveta, njegova strast ni iz tega sveta, njegovo hrepenenje je svet.

Igor Jelen je v svojem življenju prepotoval več kot 160 držav, pri čemer jih vsako leto obišče vsaj petnajst, (smeh…, jih mora ponavljati…).Če le utegne, se zapelje vsak mesec na Dunaj, trikrat letno v Pariz, London, nujno v New York, nedavno je užival na Filipinih. A se prav tako rad vrača v svoje gnezdo, v knežje mesto, ki ga zvesto predstavlja in promovira po celem svetu. Tako mu je lani ime Celja uspelo ponesti v ZDA, Veliko Britanijo, Maroko, Japonsko, Korejo, Kanado, Turčijo, Ciper, Rusijo, Egipt … v okoli 60 držav…

“Če bi začel naštevati, kaj vse se mi je zgodilo v zadnjem letu in kaj vse smo naredili, bi ljudje rekli, da sem si najmanj 70 odstotkov vsega izmislil,” pravi Igy. Leto 2007 je bilo zanj in za njegove plesalke resnično zapisano z velikimi črkami.

S svojimi projekti ste gostovali v številnih državah, v svetu ste uveljavljen umetnik, a da bo vaša najnovejša celovečerna predstava Hiša 22 izbrana za svetovno premiero v New Yorku in malo za tem še za evropsko na Škotskem, verjetno niste pričakovali. Kako vam je uspelo?

Samo enkrat v vživljenju imaš to srečo, da te izbere svetovna selekcija. A poskusiti ni greh. Tako smo se s Hišo 22 prijavili na mednarodni festival v New Yorku, pri čemer je bil rok za prijavo 31. december 2006. Utrujeni od številnih nastopov smo ponoči 23. decembra snemali 20-minutni filmček o predstavi in o Plesnem teatru Igen in vse skupaj s prijavnico po DHL-u zadnji trenutek poslali v New York. In potem smo čakali. Po stotih dneh so nas preko elektronske pošte najprej obvestili, da smo prišli v ožjo selekcijo, apmak da to še nič ne pomeni. Na vse skupaj smo že malo pozabili, ko je čez en mesec spet prišla pošta iz New Yorka. V njej je pisalo, da smo izbrani za svetovno premiero.

Istočasno pa smo obvestili še škotski sloviti festival, da smo se s projektom Hiša 22 prijavili na newyorški festival in da smo kljub temu, da smo zasedeni osem dni v tednu in 25 ur na dan, pripravljeni nastopiti tudi pri njih. Škoti so nam odgovorili, da imajo festival zaseden do leta 2009, ko pa so izvedeli, da nastopamo v New Yorku, so nam še oni ponudili nastop. Tako smo imeli poleti najprej svetovno premiero Hiše 22 v ZDA, čez nekaj dni pa še evropsko na Škotskem, zdaj ponovitve v Italiji, pred dnevi smo se vrnili iz 14 dnevne turneje po izboru in povabilu Urada Vlade za komuniciranje RS iz Malte in Cipra, že bookiramo Barcelono, Bologno,prago,Beograd… Seveda brez mojega odličnega teama plesalk (Mojce,Anke in Bojane, katere sokoreografinje in ustvarjalke predstave, ter z menuj živijo dvajset let), do Tine Gorenjak, Darka Lukiča, Ermina Rakoviča, Luka Mirjan Simšič… Odličen profesionalen team, brez njih bi Hiša 22 ostala v moji HIŠI-GLAVI…

Kakšni so bili odzivi?

Pojavili smo se na naslovnicah najbolj znanih svetovnih revij, naši plakati so viseli na Times Squereu, ljudje so jih skoraj razgrabili. Tudi na Škotskem so na skrivaj trgali gledališke liste z oglasnih desk v gledališču. Res neverjetno. V Sloveniji se mi kaj takega še ni zgodilo.

S Hišo 22 ste že gostovali tudi v Italiji, nedavno ste z njo nastopili na Malti in Cipru. Zakaj pa je še nismo videli v Sloveniji?

Resnično mi je žal, da slovenske premiere celotne predstave še ni bilo. Bili smo stoodstotni, da bomo Hišo 22 takoj po svetovni in evropski premieri konec lanskega septembra premierno predstavili tudi v Sloveniji. Ampak, ko smo se vrnili domov, je bil “booking” resnično takšen, da skoraj nismo mogli dihati. Potem pa je prišla ideja, da Slovencem Hišo 22 pokažemo po koščkih, v vsakem kraju po nekaj minut. Tudi v Celju smo predstavili 13 minut Hiše 22 in kaj tako čudovitega še nisem doživel. Prišlo nam je čestitat toliko ljudi, kot še nikoli. Slovenska premiera se je kar odmikala, a zdaj je njen datum končno določen. Odločil sem se z teamom HIŠA 22, da Celju in Sloveniji prihranimo prav z velikim razlogom premiero na poseben dan. 17.marec 2008.

Ob 70 rostnem dnevu ikone baleta XX.stoletja-Rudolfu Nureyevu. (dan prej se vrnemo iz tujine, dva dni za tem odpotujemo za osem dni v Barcelono na Svetovni festival plesa…). Večer bom poimenoval; …RUDOLF… MEMORIANDUM.

Kaj pravzaprav je Hiša 22?

Ta hiša je moja glava. Številka 22 ni naključno izbrana, kajti ravno, ko je Hiša 22 nastajala, sem dopolnil 22 let statusa samostojnega umetnika. V hiši je 22 soban, v katerih se zgodi 22 zgodb. Nakoncu odpotujemo tja, nekaj, nekoč, paradiso ali…

In ta vaša 22-letna zgodba se je začela potem, ko ste pri devetnajstih letih kot prvi Jugoslovan plesali na Kubi za Fidela Castra.

Točno. O mojem nastopu na Kubi je jugoslovanska ambasada leta 1985 obvestila Beograd, ta pa takratnega ministra za kulturo Bojana Štiha. Tako so mi pred 22 leti kot najmlajšemu državljanu takratne 22-milijonske SFRJ odobrili status umetnika, sledili so odri sveta in…

Vrniva se k Hiši 22. Kdo vse jo je ustvarjal?

V predstavi nastopa tim odličnih sodelavcev. Prijateljica Tina Gorenjak je za predstavo podarila svoj glas, dramaturg Darko Lukič, ki je bil moj prvi ljubimec pred petnajstimi leti, mi je za darilo napisal cel libreto. Punce (plesalke Mojca Majcen, Bojana Mišič, Anka Rener, op. p.) so kar dol padle, saj niso mogle verjeti, da nam bo Darko res to za darilo napisal. Kostume je delal mlad kostumograf Damir Rakovič, brat znanega nogometaša Ermina Rakoviča. Z Erminom sva se srečala na izboru za mis Slovenije in mi je omenil, da ima brata, ki bi mi lahko pripravil skice za kostume. Rekel je, da če mi bodo všeč, bo on donator neomejenega zneska kostumografije. Tako je Damir “šel” v usnje, kristalčke, vse je v belem, zelo osebno, zelo globoko, zelo nežno … joj, kar kurjo kožo dobim, ko tole naštevam … ampak res je lepo. Zaradi Rakoviča sem celo prvič v življenju dvakrat gledal nogomet, ki ga sicer ne maram preveč (smeh). Zdaj na Cipru je bilo sedem slovenskih nogometašev tako navdušenih nad Hišo, da so postali del branda…

Govorite o kostumih. A na gledaliških listih so plesalke gole.

Res je. A le na gledaliških listih. Plesalke namreč na koncu predstave potujejo k angelom v nebesa. Igrajo se s kovčkom, s katerim so prepotovale svoje življenje … In ko gledalci pridejo iz dvorane, dobijo v roke gledališki list, na katerem so te čudovite fotografije Lidije Mataja. In to so sanje sanj, nebesa – takšne bodo one, plesalke, ko ne bodo več v knežjem mestu in na planetu Zemlja.
Kovčki se večkrat pojavljajo v vaših predstavah. In v vašem življenju. Res je. Ko so Nemci med drugo svetovno vojno zaplenili imetje mojih starih staršev, dedka pa ubili, je kovček potoval z babico in mojo mamo iz Belgije v Slovenijo. Kasneje je kovček spremljal moja starša na poročnem potovanju, kjer sem ju s prezgodnjim rojstvom presenetil jaz. Torej sem že z rojstvom začel potovati. Potovanja in kovčki so močno zaznamovala moje življenje. Mene neskončno podpira in ima rada, kot cel team IGNA moja-naša MAMA MIA.

Omenjali ste svojega prvega ljubimca. O svoji spolni usmerjenosti govorite odkrito, brez zadržkov. Da ste gej, ste javno priznali že pred desetimi leti, ko je bil pri nas to še velik tabu. Kako so ljudje takrat gledali na vas?

Preden sem to javno povedal, mi je veliko prijateljev svetovalo, naj tega ne storim, saj se lahko zgodi, da mi bodo vsi zaprli vrata. V tistem času sem namreč veliko sodeloval z vrtci, šolami. A zgodilo se je ravno obratno. Takrat se je moj način dela spremenil ne za sto, ampak za tisič odstotkov. Kar naenkrat sem začel dobivati vse največje evente. Na začetku se je o tem veliko pisalo, pojavljal sem se na naslovnicah, v celostranskih intervjujih in bolj, ko so novinarji pisali o meni, več ponudb sem dobival. Resnično se je vse spremenilo na bolje. Ne vem, zakaj bi lagal ljudem in sebi. Mnogo takih je, ki se skrivajo pred resnico in lovijo fante po savnah, internetu, kar je meni “čist mim”. Poglejte; v Celju vsak večer na znanih lokacijah (v mestnem parku, pri Tkanini, na Lopati …) čaka dvajset, trideset prikritih, ki jih boste odkrili. Zato se mi zdi brez veze karkoli skrivati. Jaz vedno odkrito povem, da sem gej. In se pošalim: “Gospodična, ful si seksi, huda bejba, ampak nič ne bo. Sem gej.” Čeprav imam pa bejbe tudi zelo rad. Posebej če so hudo urejene, sexi, nabite z emocijo in energijo, recimo kot Madonna, Tina G.,manekenke, igralke… s katerimi veliko delam in sodelujem.

Se ne ozirate na govorice?

Kje pa! Bolj ko govorijo, bolje je. Naj se govori. To ti da življenje, adrenalin. Če ne bi bilo slovenske fovšije, bi se že zdavnaj odselil iz knežjega mesta. Sam vem, kaj hočem in kaj si želim. Ves čas skušam uresničiti sanje sanj, ki jih sanjam. Zelo rad imam potovanja, morje, sonce, svoje belo modro kraljestvo v Piranu. Veliko mi pomeni biti drugačen (ha,ha,ha…, kaj pa če so oni drugačni ), viden, opažen, odštekan, morda malo poseben.

Zdite se mi tip človeka, ki uživa v življenju in ga zajema z veliko žlico.

Neskončno rad imam razvajanja. Na svojih potovanjih sem, če je le možno, nastanjen v luksuznih hotelih s petimi ali šestimi zvezdicami. Uživam, da mi strežejo. Rad si privoščim zabavne avanturice, ljubim nočno življenje, “šoping” na ulicah svetovne mode … Ljubim življenje.

BOJANA AVGUŠTINČIČ , Foto: Lidija Mataja

IGOR JELEN – Modni sms

UŽIVAM ŽIVLJENJE, VSAK DAN, DO MAXIMUMA!

2Že 27 let umetniški vodja Plesnega teatra Igen iz Celja. Te dni se vrača iz New Yorka, kjer je doživela velik uspeh premiera njegove predstave Hiša 22, v začetku avgusta sledi Velika Britanija, Škotska…

Ljubitelj sladkarij, sonca, morja, potovanj, mode… Igor Jelen.

Če bi našteli po vrsti svojih pet najljubših , top-reči v življenju – na katerem mestu bi bila moda?

  1. Potovanja, vsaj 20 držav letno.
  2. Ples, umetnost, predstave…
  3. Moda in stylingi
  4. Masaža in sauna
  5. Oblikovanje
  6. Notranji interieri
  7. Kulinarika
  8. Nakit in safirji v družbi diamantov
  9. Večerja z Madonno
  10. V postelji z D&D in še kom… ojoj, a ni to že več kot pet reči!? »

Hipotetično vprašanje – na obešalniku je oblačilo, ki vam je že od daleč »na kožo pisano«, neznanega proizvajalca s smešno nizko ceno, na drugem pa trendovska kreacija vrhunskega oblikovalca, ki vam je sicer všeč, ampak niste prepričani, da je prava…kaj bi kupili?

»Brezpogojno oba oblačila.«

Če bi vas določili, da izberete za naslovnico prestižne revije najlepšo, najbolj svojstveno, skratka naj žensko…

»V Sloveniji Iris Mulej, v svetu – vedno Madonna!«

Katero žensko in moško oblačilo je najbolj seksi in pri katerem sta ga moda in estetika družno najbolj ustrelili mimo?

»Spodnje perilo, odlično oblikovano z noro kombinacijo barv, minimalističnimi dodatki…mmm
Ustrelili mimo? Poceni slabi kitajski ponaredki, ki bi jih morali prepovedati za prodajo!«

Je slovenski sindrom vedno bolj baročnih zadnjic v kavbojkah in belih majčkah,ki poudarjajo »pnevmatike« okrog pasu ter odkrivajo zamaščene popke….še daleč ali blizu ameriške fast-food kulture?

»Žal vedno bolj blizu, kar je meni zelo nedopadljivo, grozno nevšeč… Rad imam postavne, dokaj visoke in vitke ženske z lepo pričesko, čudovitim nakitom, drznim vonjem. Popolno naličene. Urejene. Modne. Konfekcijska številka 36.«

Kako se vidite čez nekaj let – veseli s pomočjo estetske kirurgije ali veseli z gubami in ostalimi vidnimi pojavi »gravitacije«?

» Čez nekaj let… hmmm, bolj mi je všeč živeti vsak trenutek in dan v popolnosti, uživati življenje na maximumu, to je moje načelo.
In če te v tem tempu na zunanjosti kaj zmoti, saj zato pa imamo estetsko kirurgijo! Dve uri stran iz Knežjega mesta! Odlična klinika, na Dunaju jo najdete!«

VLASTA CAH ŽEROVNIK – DELO REVIJE

Beneški trgovec . . . Iggy zadnjič v vlogi plesalca, SLG Celje, Borštnikovo srečanje Maribor, Rtv Slovenija…